Čarovniška umetnost
Referat

Čarovniški stripi

Ustvarjeno: 15.2.2021

Čarovniški stripi

nečarovniški stripi


Čarovniški stripi so podvrsta stripov, verbalno-vizualnega medija, pri katerem s slikami in dialogom v besedilnih oblačkih ustvarjalec skuša povedati zgodbo. Skozi zgodovino so se razvijali v tandemu s pomembnimi zgodovinskimi dogodki, izumi novih risarskih urokov in mentaliteto ljudi, kar je vodilo do trenutne raznolikosti v zvrsteh, ki jih zdaj poznamo.


Zgodovina

  • Začetki ( 19. stoletje - 1963 )

Kratke zgodbe v slikah so se v časopisih začele pojavljati že v 19. stoletju, in so bile večinoma satiričnega značaja. Kritizirale so takratno politično in socialno dogajanje, po 1. svetovni vojni pa so prevzeli tudi vlogo zabavanja bralcev. Iz obdobja med nečarovniškima vojnama prihajajo zametki kultnega lika Bartina Biggsa, ki ga je kasneje nadalje razvila in popularizirala založba LCA comics v sodelovanju z njegovim ustvarjalcem, britancem Sebastianom Finnom. Sebastian Finn je bil glasen nasprotnik takratnim odločitvam ministrstva za čaranje z Britanskih otokov, saj se to ni želelo vpletati v coprniško aktivnost tistega časa, ki je med letoma 1927 in 1954 tako čarovnikom kot tudi nečarovnikom po vsem svetu prinesla veliko gorja. Finn je zaradi svojih političnih prepričanj leta 1935 pristal v Azkabanu, kjer je preživel 3 leta. Po tem, ko se je vrnil na prostost, ni nehal ustvarjati, leta 1963 pa je izdal prvi pravi strip, Detektivske zgodbe bunkeljskega detektiva (Detective Stories of the Muggle Detective, popularno okrajšano v DSMD, oziroma DZBD), s katerim se začne prvo obdobje modernega čarovniškega stripa.

  • Obdobje detektivskih stripov ( 1963 - 1976 )

Za to obdobje so značilni detektivski in zgodovinski stripi, s čimer se stripi umaknejo od pred tem odkritega političnega in socialnega komentarja, ki se zdaj skrije v pikre pripombe glavnih junakov. Ti so navadno nečarovniki, ki vedo za obstoj čarovniškega sveta - navadno zaradi njihove družine, katere člani so tudi čarovniki. V detektivskih stripih navadno raziskujejo čarovniške zločine nad nečarovniki in nečarovniške zločine nad nečarovniki. Poleg DZBD sta popularna detektivska stripa tudi Čarovnik Holmes (Wizard Holmes), v kateri so zgodbe o Sherlocku Holmesu prirejene za čarovniško občinstvo, in Pajčevina skrvnosti (La telaraña de secretos). V tem obdobju so bile slike še črno-bele. Po tem, ko je islandska izumiteljica Saga Ólafurdottir leta 1967 iznašla urok Motuslittera, s katerim lahko povzročiš premikanje določenega besedila, so postali popularni besedilni oblački s spreminjajočim besedilom. Oblački so zato postali manjši, kar je risarjem omogočilo več prostora za risanje, to pa je posledično privedlo do stripov z več detajli.
nekaj upodobitev Sherlocka Holmesa skozi zgodovino

  • Obdobje mračnih sil ( 1976 - 1981 )

Leta 1976 je izšla zadnja številka Pajčevine skrivnosti, ki je z nepričakovanim zaključkom v katerem akromantula ujame in poje glavno zasedbo likov, začela novo obdobje čarovniških stripov. Pajek, ki se je nenadoma pojavil na predzadnji strani, ki je bila pred tem popolnoma črna, je veliko prvih bralcev precej prestrašila, saj tedanji čarovniki v stripih niso pričakovali premikajočih slik, in nekatere tudi tako razjezila da so avtorja Antonia Escribitorja želeli tožiti na mednarodnem čarovniškem sodišču. Te tožbe so bile večinoma zavržene, Pajčevina skrivnosti pa je postala kultna klasika, ki je za prihodnjih pet let zaznamovala razvoj stripov. To obdobje je prav tako zaznamoval ponoven vzpon evropskih coprnikov, ki je razdelil striparsko skupnost na pesimiste in optimiste. Pesimisti so večinoma ustvarjali bolj temačne stripe katerih glavni junaki so bili aurorji, ki coprnike lovijo, ali coprniki sami. V teh stripih liki, ki se borijo na strani svetle magije, navadno izgubijo, in so precej bolj krvavi od svojih predhodnikov. Najbolj znan pesimistični strip iz tega obdobja je Tema na koncu predora (Мрак в конце́ тунне́ля). Stripi, ki so jih ustvarjali optimisti, so bili tematsko podobni tem, ki so jih ustvarjali pesimisti, a so bili bolj lahkotni in pozitivni, navadno pa so zmagali liki, ki so se borili na strani svetlih sil. Najbolj poznan optimistični strip je Lifebet. Po zaključku Pajčevine skrivnosti so premikajoče slike postale bolj pogoste. Z izumom več urokov za ustvarjanje premikajočih risb so te oživele, krvavo dogajanje v stripih pa je pritegnilo več odraslega občinstva.

  • Prvo obdobje junakov ( 1981 - 1998 )

S padcem Mrlakensteina so pesimistični stripi upadli v popularnosti, izpodrinili pa so jih stripi, ki so se razvili iz optimističnih stripov. Stripi, ki so začeli izhajati v tem obdobju, najbolj spominjajo na nečarovniške stripe o superjunakih, saj vsebujejo like, ki imajo posebne čarobne moči, ali pa so čarovniki, ki so se svetu razkrili za dobro človeštva. V stripih se pojavi več humorja, ki nima nujno politične podlage. Stripi so proti koncu obdobja ponovno postali nekoliko bolj temačni s ponovnim vzponom temne magije na Britanskem otočju, ki je predvsem po Evropi, in manj po ostalem svetu, raznesel strah in negotovost. V duhu so stripi ostali značilni za to obdobje, a so več navdiha prevzeli od pesimističnih stripov prejšnjega obdobja. Tematsko najbolj značilna stripa 1. obdobja junakov sta Telepat (Le Télépathe) in serija Kronike razkritih čarovnikov (Chronicles of revealed wizards). Prav tako je bil popularen junak Tupka Nonby (Loony Nonby), ki je nastopal v več različnih in med seboj nepovezanih stripih z naslovi v formatu Tupka Nonby proti x. Stripi postanejo barvni leta 199o z razvojem barvnih čarovniških tiskalnikov.

  • Prazno obdobje ( Velika Britanija in Irska, 1996 - 1999 )

V Veliki Britaniji in na Irskem je med Mrlakensteinovim ponovnim vzponom na oblast trajalo obdobje, v katerem ustvarjalci z otočja niso imeli dobrih pogojev za ustvarjanje. Nekateri bolj popularni stripi so še izhajali, med letoma 1997 in dokončno smrtjo Mrlakensteina leta 1998 predvsem s propagando jedcev smrti. V odgovor na te je izšlo nekaj protipropagandnega gradiva, ki so ga ustvarili uporniki proti novemu režimu. Znan protipropagandni stripar je Dean Thomas (pod psevdonim Predstojnik), ki je med begom pred grabeži uspel ustvariti nekaj gradiva za Feniksov red.

  • Drugo obdobje junakov ( 1998 - zdaj )

Povsod razen na Britanskih otokih se je 1. obdobje junakov precej neceremonialno prelevilo v trenutno striparsko obdobje. Popularne so postale čarovniške mange, manhve in manhue, ki so se na Japonskem, v Koreji in na Kitajskem razvile vzporedno s stripi iz Evrope in Amerike, Stripi so postali tematsko bolj raznoliki, ideje pa so začeli črpati tudi iz bunkeljskih medijev. Na to so vplivali čarovniki nečarovniškega porekla, na primer že prej omenjeni Dean Thomas, ki so v čarovniške stripe prinesli tudi tematiko znanstvene fantastike. En izmed takšnih stripov je Gospodar sanj (Lord of Dreams). Po letu 2005 so postali popularni tudi romani v stripu. Boj za akademijo (Battle for the academy), je eden od bolj popularnih, opisuje pa dogajanje na bitki za Bradavičarko, kot si jih je predstavljala ameriška avtorica Fenchurch Dent. Mešanje tematik prejšnjih obdobji, in obujanje starih stripov je postalo precej bolj popularno. Leta 2013 je izšla kompilacija 50 let modernega striparstva, precej zajetno delo, ki je povzelo zgodovino čarovniških stripov.


Vrste

  • Zasedba
  1. bunkeljski: Bunkeljski stripi imajo večinsko nečarovniško zasedbo, in manj čarovnikov.
  2. čarovniški: Čarovniški imajo večinsko čarovniško zasedbo.
  • Tema
  1. detektivski: V detektivskih stripih je pozornost predvsem na raziskovanju umorov in drugih zločinov.
  2. zgodovinski: Zgodovinski stripi se dogajajo v preteklosti in lahko vsebujejo resnične zgodovinske osebe ali prikazujejo resnične zgodovinske dogodke.
  3. skrivnostni: Skrivnostni stripi so se sicer razvili iz detektivskih stripov, a za razliko od teh ne vsebujejo detektivov. Glavni liki so navadni ljudje, ki so po naključu naleteli na skrivnost, ki jo morajo razrešiti.
  4. fantastični: Fantastični stripi so postavljeni v svet drugačen od našega, z drugačnimi magičnimi bitji in drugačno vrsto magije.
  5. znanstvenofantastični: Znanstvenofantastični stripi se namesto na magijo nanašajo na znanost, posebej futuristično in takšno, ki je nimajo niti čarovniki niti nečarovniki. Še vedno lahko vsebujejo magične elemente, a ti niso v ospredju.
  6. temačni: Temačni so vsi stripi katerega teme so bolj temačne, strašljive in ti se navadno končajo s tragičnim koncem
  7. junaški: Junaški stripi so bolj pozitivni, navadno v njih nastopajo junaki ali superjunaki, in na koncu vedno rešijo dan.

Stripi lahko vsebujejo več od naštetih tem.

  • Ton
  1. pesimistični: Stripi so pesimistični, če je njihovo dogajanje negativno, in se končajo tragično. Glavni liki so deziluzirani, in verjamejo, da bo na svetu vedno prevladala tema.
  2. optimistični: Stripi so optimistični, če je njihovo dogajanje pozitivno, in se končajo srečno. Glavni liki so optimistični, in verjamejo, da bo na koncu vse dobro ne glede na to kako se vse zdi trenutno.
  3. realistični: Stripi so realistični, če je njihovo dogajanje in negativno in pozitivno, in se končajo nevtralno. Glavni liki verjamejo, da bodo v svetu vedno slabi in dobri ljudje, trudijo pa se preprečiti najslabše.

Ustvarjalci

kopija dveh strani iz stripa Dogodivščine Bartina Biggsa, blaznega bunkeljna

Sebastian Finn ( 1910 - 1988 )

Sebastian Finn je ustvarjalec, ki ga štejemo za začetnika modernega čarovniškega stripa. Ustvaril je nekatere od najbolj prepoznavnih likov v zgodovini stripov, med drugim Bartina Miggsa in detektiva Gavina (Detektivske zgodbe bunkeljskega detektiva).

Antonio Escribitor ( 1947 )

Antonio Escribitor je španski avtor stripov, ki je s Pajčevino skrivnosti populariziral skrivnostne stripe, z zaključkom tega stripa pa je začel obdobje mračnih sil. V obdobju mračnih sil je ustvarjal na strani pesimistov, skrivnostne stripe pa je ustvarjal do leta 2007, ko se je pri starosti 60 let upokojil.

Alex Green ( 1949 ) in Rene Bauldry ( 1954 )

Američan Alex Green in kanadski Francoz Rene Bauldry sta tesno sodelovala pri ustvarjanju stripov, ki so postali popularni predvsem v Severni Ameriki, pa tudi po svetu. Green je samostojno ustvaril optimistični lik Lifebeta, in Bauldry lik Telepata, skupaj pa sta sodelovala pri ustvarjanju likov razkritih čarovnikov. Še vedno ustvarjata stripe, a sta se umaknila iz žarometov, ki so zdaj namenjeni mlajši generaciji.

Nikolaj Smirnov ( 1935 - 2019 )

Nikolaj Smirnov je ruski pesimistični avtor, ki je najbolj znan po svoji uspešnici Tunel na koncu predora. Ustvarjal je že v obdobjih pred tem, a meje Sovjetske Zveze mu je uspelo predreti šele s tem delom. Kasneje je živel in ustvarjal v Zveznih Državah Amerike.

Dean Thomas (levo) s sošolcem Nevilom Veleritom(desno

Dean Thomas ( 1980 )

Dean Thomas je začel stripe ustvarjati med ponovnim vzponom Mrlakensteina, po zaključku svojega šolanja na Bradavičarki pa začel risati pri LCA comics. Je predvsem risar in riše stripe za Bartina Miggsa in Tupko Nonbyja, dela pa tudi na manjših lastnih projektih.

Fenchurch Dent ( 1982 )

Ameriško avtorico Fenchurch Dent je za to, da je postala avtorica romanov v stripu navdihnilo predvsem dogajanje v Veliki Britaniji in na Irskem, ko je bila najstnica. Njeno prvo uspešno delo je bilo Bitka za akademijo, ki ji je sledilo še več knjig o dogajanju na Britanskem otočju med ponovnim vzponom Mrlakensteina, zdaj pa se večinoma ukvarja z drugimi zgodovinskimi temami.


Založbe

LCA comics

LCA comics je angleška založba, zaslužna predvsem za izdajo klasik, kot so Dogodivščine Bartina Biggsa, Blaznega Bunkeljna, in Tupka Nonby. Njihovi začetki segajo v 19. stoletje, ko so tiskali in izdajali predvsem časopise in lažje čitivo, in se imenovali LCA print. V 60. letih prejšnjega stoletja so popolnoma presedlali le na izdajanje stripov, in se preimenovali v LCA comics. Poleg izdajanja del avtorjev z Britanskih otokov, so zaslužni tudi za prevode del tujih avtorjev.

WFC

Wizards' Favourite Comics je ameriška striparska založba, katere začetki segajo v obdobje mračnih sil, kot odgovor britanski LCA. Ameriški čarovniki so namreč pred tem potovali Anglijo, da so stripe lahko izdali, in so si želeli cenejše alternative. WFC trenutno vodita Alex Green in Rene bauldry, od objavljanja stripov pa se je razširila tudi v izdajanje knjig, radijskih oddaj in razvijanje čarovniške televizije.

Število besed: 2536