Rastlinoslovje
Lekcija:

Rastline za pomiritev

od: Julija Jež
Ustvarjeno: 7.1.2020 Posodobljeno: 22.2.2020
Razpoložljiva mesta: 7

Pozdravljeni! Zdi se mi, da je že skrajni čas, da vas povedem v predel rastlinjaka kjer gojim rastline za pomiritev. To je bila tudi želja nekaterih učencev, zato bom morda v kakšni rastlini povedala več. Govorili bomo o rastlinah za lep dan in še lepšo noč.Pa začnimo!

Pri lepem in srečnem ter umirjenem življenju nam lahko pomagajo zdravilne in blagodejne rastline. Ene imamo za čaj, druge za dišavo, spet tretje nam lahko prečistijo zrak in četrte si mešamo v hrano in jih jemo.

HMELJ IN NJEGOVI STORŽKI

(Humulus lupulus)
Hmeljevi storžki, ki usebujejo terična olja in grenčine se uporabljajo tudi za zdravilske namene. Ljudski zdravilci so že v srednjem veku  poznali čarovnije in koristne lastnosti ter jih uporabljali pri lajšanju razdraženosti, nespečnosti, strahu in vznemerjenosti...Tudi posušene hmeljeve storške znamo in so znali uporabljati že nekoč. V tinkturah, čajih, zeliščnih blazinicah...zeliščne blazinice si lahko pripravite tudi vi. Samo bombaževo vrečko potrebujete.

BALDRIJAN

(Valeriana officinalis)
Baldijanove posušene  korenine uporabljamo v farmacevtske namene. Že dolgo ga ljudje poznajo in uporabljajo pri:
-blaženju nervoze 
-nespečnosti
-izčrpanosti
-glavobolu

ŽENŠEN-človek korenina.

(Panax gingsengs)
Stari Grki so verjeli, da ženšen zdravi vse težave in vse bolezni. Krepil naj bi telo, pomagal pri živčni izčrpanosti, vračal vitalnost po hudi bolezni, harmoniziral organizem in varoval ljudi pri stresnih situacijah.

AŠVAGANDA

(Withania somnifera)
Na vzhodu jo zelo cenijo.V ajurvedski medicini jo imenujejo indijski ginseng. Stari Grki so tudi verjeli, da jo je najprej našel bog Apolon in jo potem predstavil bogom medicine.Uporabljamo jo za:
-pomirjanje
-lajšanje depresije

  • lajšanje tesnobe in napetosti
  • -vzpodbujanje imunskega siistema

ŠENTJANŽEVKA

(Hypericum perforatum)
Za šentjaževko so naši predniki verjeli, da odganja temne sile in jo poimenovali po svetniku Janezu.Šentjanževka pomaga in odpravlja:-napetost-depresijo-blaži revmatične tegobe-zdravi bolečine-tudi za naše živce je blagodejna

VRTNICA

(Rosa damscena)
Vrtnico so Grki imel za simbol smrti, oziroma posvetnega življenja. Rimljani so z vrtnico nadišavili vse prostore v svojih domovih.Vrtnica v zdravilstvu :
-ureja hormonsko neravnovesje
-vpliva na počutje
-pomirja
-ureja menstrualni cikel

Verjetno se vsi strinjate-danes velja vrtnica za rastlino z najljepšim vonjem.*

BAZILIKA

(Ocimum  basilicum)
Verjetno ste že vsi videli baziliko in vsi veste, da nima ravno najbolj vpadlikega videza. A videz zares ni vse, baziliko so v antičnih časih po cesarsko častili, v Indijipa jo še zdaj častijo in ji pripisujejo božanskost.Ena izmed legend pravi, da je bazilika zrastla ob Kristusovem vstajenju, okoli njegovega groba.Kot vse rastline, ki vam jih bom predstavila ima tudi ta svojo moč v zdravilstvu. Pomaga proti nervozi, odganja depresijo, dvigne razpoloženje, odganja motnje v spancu.

ROŽNI KOREN

(Rodhiola rosea)
Rožni koren je odlično naravno zdravilo proti razlčnim psihičnimi obremenjenosti. Korenine imajo vonj po vrtnici, od tot izvire tudi ime. Naše telo varuje tudi pred škodlivimi vplivi iz okolja, rakavimi obolenji, stresom, vnetji, poskri za ravnovesje v telesu in revtalizira telo.

MATERINA DUŠICA

Materina dušica je znanstveno  priznana zel, ki ponaga pri tezavam z zgornjimi dihalnimi potmi ( jih razkuži), kašlju in nespečnosti.Pravijo pa tudi, da če daš na glavo pest materine dušice (npr. pod klobuk) pomaga proti glavobolu.
Ena od zgodb o meterini dušici pravi takole:
Pred mnogo leti sta živela ubožna, ampak šoštena človeka. Imela sta samo eno hčer, Anico. Nenadoma pa je zaradi hude bolezni  Aničina mati zbolela in umrla. Mala Anica je bila brez tolažbe in je pogosto obiskovala materin grob, oče pa zaradi dela ni mogel  toliko obiskovati groba. Mala Anica je bila premajhna, da bi skrbela za grob in tako se je zasmilila samamu bogu. Ta je ukazal, da so na grobu Aničine mame zrasle same male lepe rožice.Ko jih je prvič videla Anica so ji bile nemudoma všeč in očeta je odhitela vprašat, kako se imenujejo.  Odgovoril ji je, da se imenujejo materina dušica. Sicer rastline še nikoli ni videl, a si je raje ime izmislil kot da bi hčeri povedal, da rož še nikoi ni videl. Tako je dobila materina dušica svoje ime.

To zgodbo sem slišala v Treh metlah, zanjo mi je povedala neka stara čarovnica in nikoli je ne bom pozabila, ne starke ne zgodbe…(Vir: revija Moj mali svet)

Na željo enega od učencev bom bolj podrobno opisala še sivko.

SIVKA

Okoli leta 600 pr. Kr. je sivka preko grškega otočja Hyeres prišla v Francijo, Italijo in dalje v Španijo, Anglijo itd. Tam se je pomembneje razširila po letu 1600, ko so začeli rastlino ‘izvažati’ v obe Ameriki.

 Sivka je bila starem svetu pomembna rastlina, njeni učinki znani in cenjeni. Sivko omenjajo tudi evangelisti, tako na primer Luka v svojem evangeliju zapiše: »Nato je Marija vzela prgišče zelo dragega nardinega mazila in z njim natrla Jezusove noge, nato pa obrisala njegove noge s svojimi lasmi in hišo je obilno napolnil vonj mazila.«

Sicer pa nam krščansko izročilo pojasnjuje tudi, kako je lavanda dobila svoj značilni vonj. Po izročilu naj bi rastlino iz Raja prinesla Adam in Eva, vendar pa tedaj še ni dišala tako, kot je zanjo značilno. Svoj vonj je dobila veliko pozneje. Legenda pravi, da je Marija nekega dne oprala plenice dojenčku, malemu Jezusu in jih položila na grm lavande, da bi se posušile. Posušile so se in zadišale in poslej je grm narde dobil značilni vonj in tudi sloves. Od tedaj dalje so namreč grm slavili kot zaščito proti zlu. Prav zato so nekdaj v mnogih hišah kristijanov na vrata obešali križec lavande, da bi se obvarovali zla.

V srednjeveški in renesančni Evropi so bile perice znane tudi kot ‘lavandarice’, ker so pri pranju uporabljale sivko prav zaradi njenega vonja. S tem so samo razširjale romansko navado uporabo sivke za kopanje, kuhanje pa tudi odišavljanje zraka in so bržkone krive tudi za njeno sodobno ime (lavare = prati, livendula = modrikast). Že tedaj je bilo tudi znano, da vonj sivke odbija insekte.
Ni pa imela sivka svoje vloge samo v vsakdanji uporabi, saj so jo gojili tudi menihi v svojih samostanih in sicer tako kot druge eksotične rastline v zdravilne namene. Tako je nemška nuna Hildegard iz Bingena že veliko poprej v 11. stoletju zatrjevala, da sivkina rožna voda v koktajlu vodke, gina in konjaka odlično zdravi migreno! Človek bi verjel, čeprav seveda ne vemo, kako natanko je izmerila posamezne sestavine. Vemo pa, ali pa si vsaj dobro predstavljamo, kakšne stranske učinke je imel zvarek… 

Vera v njeno zdravilno moč se je še zlasti povečala v času velike kuge v Londonu v 17. stoletju, ko so verjeli, da šopek sivke, prižet ob zapestje, lahko varuje posameznika pred boleznijo. Znano je tudi, da so se plenilci grobov umivali v tako imenovanem kisu štirih tatov, v katerega so dodajali sivko in se tako ustrezno zaščitili. Dokumentirano je tudi, naj bi sivka izdelovalcem rokavic ob uporabi sivke v času kolere pomagala, da se niso okužili.
Njen učinek so visoko cenili tudi najznamenitejše vladarske glave tistega časa: francoski kralj Karel IV. je tako zahteval blazine napolnjene s sivko, pa tudi Elizabetza I. jih je hotela nenehno v svoji bližini. Sivkino kopel je uporabljal tudi Ludvig XIV., kraljica Viktorija pa je uporabljala sivkin deodorant. Obe angleški kraljici sta zaupali izdelkom tedaj že slavne londonske parfumerije Yardley & CO.
Danes so izdelki te blagovne znamke med najbolj cenjenimi na trgu. Sivko dandanes na široko uporabljajo v medicinske in kozmetične namene. V kombinaciji s skoraj 200 komponentami je dobrodošla v parfumeriji, kjer se odlikuje z lahkim vonjem, ki ga mnogi primerjajo z vonjem po senu, ali pa svežim sadnim učinkom, ki ga dodaja parfumom in različnim dišavam. Sivka je zelo široko uporabljajo tudi kot medicinski pripomoček: predvsem naj bi njene sestavine delovale pomirjevalno in sproščujoče.

Vsebnosti, najdene v sivkini esenci, tako uporabljamo za zdravljenje prekomerne aktivnosti na eni strani, pa tudi nespečnosti na drugi. Njeni učinki segajo tudi na druga področja: uporabljajo jo za uničevanje bakterij, gob in različnih mikrobov in vnetij na dlesnih, odpravljanje znamenj v kombinaciji z borom, timijanom, meto, rožmarinom, nageljnovo žbico in cimetovim oljem pa za odpravljanje nevšečnosti s stafilokoki.
Nadvse tesno je sivka v zgodovini povezana tudi z ljubeznijo. Tako o njeni moči spet beremo v apokrifnih spisih. Tako omenjajo, da se je Judita preden se je lotila zapeljevanja Holoferna, nadišavila s sivko. Za poglavarja se je zgodba žalostno končala, saj mu je Judita z zvijačo odvzela vso moč in naposled še življenje, s tem pa je rešila Jeruzalem pred sovražnikom. Prav sivko je uporabila za zapeljevanje svojih moških Kleopatra, ki je med drugim omrežila Julija Cezarja in Marka Antonija. Veliko preje je tudi kraljica iz Sabe ponudila nardovo olje s kadilom in miro kralju Salomonu. Podobnih zgodb in prilik je v zgodovini še precej in segajo tudi v naš čas ali vsaj polpreteklo zgodovino. Tako na primer naj bi za časa Tudorjev služabnice sv. Luke s pomočjo sivke ugibale o resničnosti izpovedanih ljubezni: St. Luke, St. Luke, be kind to me. In my dreams, let me my true love see. (Oh, sv. Luka, bodi prijazen in mi v sanjah razkrij podobo moje prave ljubezni! Ali je sivka v posteljnih blazinah res obljubljana ljubezen, kakor so bile ponekod v alpskih krajih prepričana dekleta, je težko ugotavljati, kakor tudi to, da je skrita pod posteljo zagotavljala strastno ljubljenje …
Morda kaže eno in drugo poizkusiti in potem soditi, ali je kaj resničnega na obešenjaški pesmici, ki poje takole: »…medtem ko ti in jaz v topli postelji počnev a didl didl du, s sivko navdihnjena ljubezen udari znova!

(Povzeto po: Lavender (Elen Spector Platt) in Lavender: Practical Inspirations (Tess Evelegh) ter Agora, lavender history.


DOMAČA NALOGA

Prišli smo do konca in rada bi vam razdelila domačo nalogo.Za domačo nalogo naj vsak opiše od 3-6 rastlim, ki so zdravilne ali imajo v sebi kako posebno moč. Napišite njihovo latinsko  ime, namen uporabe in morda(zaželjeno) dodate kakšno legendo..A ker bi rada, da se za nalogo potrudite naj ima naloga vsaj 100 besed.
*Ostale želje, ki ste jih učenci izrazili, bom poskušala upoštevat v naslednjih lekcijah.Upam, da ste uživali in se imeli lepo. In da vas nisem predolgo zadrzala v rastlinjaku...no, zeblo vas gotovo ni, saj je med zelenjem gotovo topleje kot zunaj:)
...