Bunkjeologija
Lekcija:

1.Celine

od: Tija Veber
Ustvarjeno: 16.10.2020 Posodobljeno: 17.10.2020
Razpoložljiva mesta: 78

CELINE

teacher

Dober dan učenci,
danes se bomo učili o celinah v bunkeljskem svetu. Tema je bolj vezana na bunkeljski svet, zato bo pouk potekal zunaj. Vzemite zvezke in učbenike ter pojdimo.
world
No, sedaj pa kar pojdimo naprej na pouk.


CELINE V BUNKELJSKEM SVETU

KAJ JE CELINA?
Celina ali kontinent je velika nepretrgana površina kopnega na planetu Zemlja. Če k celinam prištejemo še podmorske kontinentalne police, te sestavljajo okoli 35 % Zemeljske skorje. Celinske police pripadajo celinski skorji, čeprav ležijo pod morjem.

Sedem celinskih plošč tvori skupaj z oceanskimi ploščami Zemeljsko skorjo. Povprečna sestava kamnin, ki gradijo celine, približno ustreza sestavi granita. Gostota kamnin celin je manjša od gostote kamnin oceanskih plošč, ki so grajene predvsem iz bazalta.

Ni enotnega dogovora o tem kaj določa celino. Zaradi tega imajo različne kulture in znanosti različne sezname celin. V splošnem mora biti celina površinsko velika, mora vsebovati nepreplavljeno kopno in imeti značilne geološke meje. Medtem ko nekateri trdijo, da obstaja štiri ali pet celin, se običajno šteje, da jih je šest ali sedem.

Celine včasih pojmovno združijo v »superceline« ali jih razdelijo na »podceline«. Ti pojmi so še manj natančno določeni kot »celine« same.

Otoki po navadi »pripadajo« najbližje ležeči celini. Zaradi tega Britansko otočje štejemo kot del Evrope. Včasih se uporablja pojem Avstralazije ali »Oceanije« za Avstralijo in Pacifiško otočje. Oba pojma sta sicer natančneje opredeljena.

Čeprav se celine premikajo, so bile v geološki zgodovini dokaj čvrste in so jih le občasno zalivala plitva morja.

Katere celine poznamo?

  • Afrika
  • Antarktika
  • Azija
  • Avstralija
  • Evropa
  • Severna Amerika
  • Južna Amerika

Sedaj pa bomo vsako celino posebej še malo opisali.


Afrika

Afrika je stara in slabo razčlenjena celina.
Leži na severni, južni in vzhodni polobli. Na severu meji na Sredozemsko morje, na zahodu na Atlantik, na jugovzhodu na Indijski ocean ter na severovzhodu na Rdeče morje.
Površje
Večji del celine sestavljajo kamnine iz najstarejšega obdobja zemljine zgodovine, ki so ostanek nekdanje velike južne celine Gondave. Afrika je nerazčlenjena, edini večji otok je Madagaskar.
Višavja in gorstva
Višavja in gorstva zavzemajo precejšen del površja Afrike. Največja so Atlas, Zmajeve gore, Kapsko gorovje, Etiopsko višavje in Vzhodnoafriško višavje.
Planote
Za površje v Afriki je značilno menjavanje kotlin in višavij. Uravnan je tudi večji del Sahare. V Afriki je več kot tretjina vsega površja puščava. največje so Sahara, Kalahari in Namib.
Vode
Najdaljše reke v Afriki so Nil (najdaljša na svetu), Kongo, Oranje, Niger in Zambezi.


Antarktika

Antarktika je najbolj oddaljena celina. Velika je za skoraj dve Avstraliji in polovico večja od Evrope ter večinoma pokrita z debelim ledenim pokrovom, ki vsebuje 70 % vse sladke vode na Zemlji. Celina je geološko del nekdanje Gondvane.
Sestavljena je iz Velike Antarktike in Male Antarktike, ki ju loči Transarktično gorovje (staro uravnano gorstvo). Najvišji vrh Antarktike je v Mali Antarktiki. To je 5140 m visoka gora Vinson.
Je najhladnejša celina na Zemlji. Od Sonca dobiva malo energije in je v mrzlem toplotnem pasu. Nizke temperature so povezane tudi z veliko nadmorsko višino, oddaljenostjo od morja in visokim odbojem sončnih žarkov od snežne podlage. V osrednjem delu celine so temperature najnižje, padavin pa je tam najmanj - ledena puščava.
Na Antarktiki stalne poselitve ni, obstajajo samo raziskovalne postaje in meteorološke opazovalnice. Le-teh je največ na Antarktičnem polotoku, ker je najbližje Južni Ameriki in je s tem tudi oskrba precej olajšana.


Azija

Azija je največja celina na svetu. Obsega skoraj tretjino kopnega Zemlje in je štirikrat večja od Evrope, skupaj s katero tvori Evrazijo, ozka kopenska ožina pa jo povezuje tudi z Afriko na mestu, kjer je danes Sueški prekop. Skoraj v celoti leži na vzhodni in severni zemeljski polobli. Po obliki je razpotegnjena v smeri vzhod - zahod. Njena najzahodnejša točka je rt Baba v Anatoliji, najvzhodnejša pa otočje Diomede v sredini Beringovega preliva.
Meje med kontinenti niso povsem jasno določene. Med Evropo in Azijo potekajo skozi Dardanele, po Marmarskem morju, skozi Bosporsko ožino, po Črnem morju, po Kavkazu, Kaspijskem jezeru in nato po uralskem grebenu. K Aziji spadajo tudi otoki v Indijskem in Tihem oceanu.

Ime Azija naj bi izhajalo iz asirske besede asu (vzhod). Toponim predstavlja bolj družbeno-geografski kot fizični koncept, saj zaradi velikosti obsega izjemno raznolike geografske in kulturne regije.


Avstralija

Ime Avstralija izhaja latinščine, Terra Australis Incognita - dežela južna neznana.
Avstralija je najmanjša celina, umeščena na južni polobli med Tihim in Indijskim oceanom. Prek celine poteka južni povratnik.
Severni del celine je v vročem toplotnem pasu, južni del pa v zmerno toplem pasu. K Avstraliji spadata tudi otok Tasmanija in Veliki koralni greben. Zaradi oddaljenosti od drugih celin ima osamljeno geografsko lego.
Oddaljenost od drugih celin je vzrok za ohranitev svojskih, avtohtonih živalskih vrst: kenguru, koala, emu. Med rastlinami izstopa drevo evkaliptus.
Zgodnji raziskovalci so bili prepričani, da zaradi uravnoteženosti severne in južne poloble obstaja nekje na jugu celina, velika kot Avstralija in Antarktika skupaj, ki čaka, da jo bodo odkrili. Leta 1642 je Nizozemec Abel Tasman pristal na otoku Tasmanija. Šele stoletje kasneje, leta 1770, je britanski pomorščak James Cook stopil na jugovzhodno obalo Avstralije. Sledila je naselitev britanskih kaznjencev, saj so bili zapori v Veliki Britaniji zaradi strogih zakonov prenapolnjeni.


Tako, za danes bo o celinah dovolj! Upam, da ste uživali med branjem lekcije in ste si tudi seveda čim več zapomnili.
Ta lekcija še ni dokončana do konca, ker moramo obravnavati še nekaj celin, ki jih danes še nismo opisali podrobneje. To pa pomeni, da bo naslednja lekcija drugi del te lekcije, pri kateri bomo obravnavali še Evropo, Severno Ameriko, Južno Ameriko…
Sedaj pa nam preostane le še, da vam podam domačo nalogo.

Domača naloga:

  • Napiši spis o svojem potovanju na eno celino, katero smo danes obravnavali podrobneje (torej na voljo imaš: Afriko, Antarktiko, Azijo in Avstralijo).
  • Spis mora biti zanimiv in vsebovati tudi vsaj eden zaplet.
  • Opišite:
    1.S kom ste šli?
    2.Na katero celino ste šli?
    3.Zakaj ste šli na to celino?
    4.Kaj se vam je nato tam pripetil0?
    5.Kako se je razpletlo?
    6.Za konec, vaše mnenje o celini oziroma izletu.
  • Spis NE SME biti v obliki odgovorov na zgornja vprašanja ampak lepo sestavljen in oblikovan, ne pozabite tudi na UVOD.
  • Vsebovati mora vsaj 300 besed.
Število besed: 1110