Bunkjeologija
Lekcija:

Vreme v bunkeljskem svetu

od: Tija Veber
Ustvarjeno: 24.8.2020
Razpoložljiva mesta: 36

Vreme v bunkeljskem svetu

teacher

Dober dan učenci in učenke!
Danes je napočil čas za novo lekcijo. Lekcija bo govorila o vremenu v bunkeljskem svetu, seveda pa bomo najprej spoznali kako bunkelji definirajo pojem vreme.
Upam, da vam bo današnja lekcija zanimiva in poučna.
line

Najprej si poglejmo neaj bunkeljskih pojmov, da bomo lažje razumeli lekcijo:

weather

Kaj je vreme?

Vreme je trenutno stanje v ozračju, ki nastane pod vplivom različnih vremenskih elementov in atmosferskih dejavnikov. Neprestano se spreminja, lahko pa je tudi več dni ali tednov podobno. Veda, ki proučuje vreme se imenuje meteorologija.

Meteorologija

Meteorologíja ali vremenoslovje je znanost o ozračju, ki raziskuje vremenske procese in napoveduje vreme. Meteorološki fenomeni so opazovani vremenski dogodki in jih razlaga meteorologija. Te dogodke določajo spremenljivke Zemljinega ozračja (npr. temperatura, tlak in vodna para). Gradniki in odnosi med spremenljivkami se spreminjajo skozi čas. Večina opazovanega zemeljskega vremena se nahaja v troposferi.

Vremenoslovec ali meteorolog

Meteorolog ali vremenoslovec je znanstvenik, ki se največ ukvarja z meteorologijo oziroma z vremenoslovjem.
Meteorolog vreme napoveduje, nadzira kakovost vremenskih opazovanj in določa, kje je potrebno meteorološko postajo prestaviti ali glede na geografsko pokritost postaviti novo.

vreme

Delo meteorologa se razlikuje glede na vejo meteorologije, v kateri dela. Večina ljudi se zelo moti, ker menijo, da le opazuje oblake, beleži vremenske pojave, temperaturo, meri padavine. Meteorolog je predvsem velik uporabnik vremenskih podatkov. Določa pravilno lokacijo in izbor merilne tehnike. Nadzira kakovost opazovanj in določa, kje je potrebno postajo prestaviti ali glede na geografsko pokritost postaviti novo. Skratka, postavlja temelje za pridobivanje podatkov, meritev pa, razen občasno in po potrebi, ne opravlja, skrbi pa za ustrezno arhiviranje podatkov in izvajanje prostorske in časovne kontrole podatkov. Meteorolog- prognostik vreme napoveduje. Ukvarja se s trenutnim stanjem vremena, arhivskih vrednosti neposredno ne uporablja. S pomočjo posnetkov meteoroloških satelitov sledi premikom oblačnih sistemov, s pomočjo radarskih meritev pa spremlja nastanek in gibanje padavinskih sistemov in neviht.

DELOVNI PRIPOMOČKI:
Vsem vejam meteorologije je skupna uporaba računalnikov z veliko programske opreme. Ti omogočajo zbiranje, prenos in obdelavo velike količine podatkov, ki jih izmerijo merilni inštrumenti. Meteorološki modeli so med najbolj “požrešnimi” računalniškimi aplikacijami. Statistične obdelave, razne grafike in risanja kart, brez računalnikov ni več. Meteorologija je mednarodna veda, saj brez tesne povezave in nenehne izmenjave podatkov in produktov ne more obstajati. Informacijski sistem omogoča hiter dostop do podatkov, medsebojno komuniciranje med službami in seveda mednarodne računalniške povezave. Tudi komunikacija z javnostmi v veliki meri poteka po računalniških povezavah, vključujoč svetovni splet. Poleg elektronskega medija pa je potrebna tudi dobro založena knjižnica s strokovno literaturo, revijami in elaborati. Terenskega dela je malo, meteorolog svoje delo opravlja večinoma v pisarni, za pisalno mizo. Vendar pa je pomembno, da meteorologi sodelujejo z opazovalci na terenu in poznajo reprezentativnost pridobljenih podatkov.

Kako bunkeljski vremenoslovci opazujejo vreme?

Najstarejše zapise o vremenu, stare več kot 3.000 let, so našli na kosu želvjega oklepa. Kitajski opazovalci vremena so na njih zapisovali, kdaj je deževalo ali snežilo in kako močno je pihal veter.
Od takrat do danes se je opazovanje vremena zelo spremenilo.

Danes bomo še spoznali, kaj vse opazujejo vremenoslovci in še katere naprave potrebujejo, da lahko izdelajo vremensko napoved.


Napoved, ki jo slišimo na radiu, televiziji ali preberemo na internetu, pripravljajo meteorologi prognostiki. Pri tem si pomagajo s sateliti, ki krožijo v vesolju in ogromnim računalnikom po vsem svetu pošiljajo fotografije.

S pomočjo satelitov lahko sledijo orkanom. Vidijo, kakšni so oblaki, ki potujejo nad nami, in kako hitri so. Z opazovanjem lahko napovejo, kako hitro bodo prišli k nam in ali bodo s seboj prinesli padavine.

“Vremenskim kartam pravimo sinoptične karte. Na njih zapisujejo svoje ugotovitve in podatke z dogovorjenimi znaki, ki jih razumejo vremenoslovci po vsem svetu.”

.
.
V veliko pomoč so jim tudi meteorološke postaje, ki so v vseh večjih krajih in na letališčih. Najvišja je na Kredarici, na Lisci pa je glavna srednjegorska meteorološka postaja.
Na meteoroloških postajah opazujejo vreme, merijo temperaturo, vlago, zračni tlak, padavine, oblačnost, sončno sevanje in hitrost ter smer vetra.

Vsaka meteorološka postaja ima vremensko hišico, ta je lesena, bele barve, od tal dvignjena natanko dva metra in usmerjena na sever, da je ne moti sonce.
Na sliki lahko dobro vidite kar tri vremenske hišice.

Vremenska hišica meri temperaturo in vlago. Podatki se zbirajo vsako uro, se zapišejo v dnevnik in se pošiljajo v Ljubljano, kjer je sprejemni center, v katerem se zbirajo podatki iz vse Slovenije, ter od tam potujejo tudi naprej, po vsem svetu.

Meteorološki simboli in njihov pomen:


jasen, sončen dan


delno oblačno


oblačno


megleno


spremenljivo oblačno z dežjem (če na sliki ne bi bilo sonca bi bilo vreme le deževno)


spremenljivo oblačno z grmenjem (če na sliki ne bi bilo sonca bi bilo le grmenje)


spremenljivo oblačno z sneženjem (če na sliki ne bi bilo sonca bi bilo le sneženje)

No, to je bilo nekaj glavnih simbolov, na spodnji sliki pa imate še enostavnejše prikazane:

Pri lekciji o vremenu pa spada, da razložimo tudi kaj je podnebje.

Podnebje

Podnebje (klima) je pojem, ki obsega vse vremenske pojave na nekem področju. Podnebje ni odvisno samo od dogodkov v atmosferi, ampak od medsebojnega vpliva vseh okoliščin (sestava in poraščenost tal, vlaga in pritisk zraka, bližina morja, nadmorska višina, vetrovnost, sevanje sonca,...).
Veda, ki preučuje vplive na podnebje, se imenuje klimatologija.

Klimatologija

Klimatologija je znanstvena veda, ki se ukvarja s preučevanjem podnebja. To pomeni, da se ukvarja s preučevanjem dolgoročnih vzorcev v ozračju v časovnem merilu nekaj desetletij in več na regionalni ali globalni ravni, po čemer se razlikuje od meteorologije, ki se ukvarja z napovedovanjem kratkoročnega dogajanja v ozračju.
Znanstvenik, ki deluje na področju klimatologije, je klimatolog.

Vpliv človeka(bunkelja) na podnebje

Z množično uporabo naravnih virov in tehnologij ljudje pogosto nehote posegamo v podnebje. Znan je učinek tople grede, ki je verjetno najpomembnejši dejavnik opazovanih spremeb podnebja v zadnjem stoletju. Vzroki in posledice so pogosto tako zapleteni, da jih še zdaleč ne obvladujemo (ozonska luknja, izpust CO2, sečnja deževnega gozda, izumiranje vrst,...).

Tako, današnje lekcije je sedaj konec. Jaz upam, da vam je bila všeč in ste uživali v branju. Seveda pa tudi upam, da ste pri lekciji izvedeli nekaj novega in si to tudi zapomnili.
Sedaj pa ne pozabite narediti še domače naloge.


Domača naloga:

  • Tokrat boste za domačo nalogo imeli dve izbiri, naredite le eno:

1.IZBIRA=SPIS

  • Predstavljajte si, da ste v bunkeljskem svetu in se ravnokar odpravljate na nekakšno pustolovščino oziroma prigodo, a ravno ta čas se vreme razdivja. Seveda vas vreme ne bo premagalo, zato boste vseeno odšli.
  • Opišite na katero pustolovščino odhajate, kakšno je bilo vreme ko se je razdivjalo, in opišite kako je vaša pustolovščina nato naprej potekala.
  • Napišite čim bolj zanimiv spis, če bo dolgočasen ne bo vredu. Spis je lahko malo čaroben, a ne preveč, saj smo pri bunkljeologiji.
  • Spis naj ima vsaj 300 besed, saj ko začneš pisati kar hitro pride čez 300 besed.

2.IZBIRA=ODGOVORI NA VPRAŠANJA

  • Odgovori ne smejo biti enaki stavki kot v lekciji, ampak jih po svoje zapišite.
  1. Kaj je vreme? (z enim stavkom)
  2. Kako se imenuje znanost o ozračju?
  3. Kdo je vremenoslovec ali meteorolog?
  4. Kateri je glavni pripomoček mateorologa?
  5. Kje oz. na čem so našli najstarejše zapise o vremenu?
  6. Katero napoved pripravljajo meteorologi prognostiki?S čim si pri tem pomagajo?
  7. Kako pravimo vremenskim kartam?
  8. Kje je najvišja meteorološka postaja?
  9. Kaj je podnebje? (na kratko)
  10. Kaj je Klimatologija? (čisto na kratko)
Število besed: 1370