Astronomija
Lekcija:

Počitniška lekcija: Neowise 2020 in malo o Perzeidih

od: Viktor Kerry
Ustvarjeno: 13.8.2020 Posodobljeno: 13.8.2020
Razpoložljiva mesta: 19

Pozdrav, učenci!

Prišel je čas za poletno lekcijo astronomije. Ta pa je vsekakor nekaj posebnega, saj je namreč poletna … namreč, ne sledi učnemu načrtu (po katerem bi, mimogrede, morali obravnavati orientacijo na sferi … kakor koli).

Kljub temu da vse, kar sledi v nadaljevanju, načeloma ni del učnega načrta, je vsekakor (toliko bolj) vredno ogleda, saj nas zadevščina v zadnjem času precej obkroža.
Bunkeljski »internet,« kakor mu pravijo (več povprašajte pri bunkljeologiji, gre za nekakšno posebno knjigo, časopis …) so v zadnjem času preplavili prispevki in članki o posebnem kometu, ki se je ravno v tem času zelo približal našemu planetu. Bunkeljski strokovnjaki za astronomijo so ga poimenovali Neowise 2020.

V prispevkih je bilo možno zaslediti veliko takšnih in drugačnih informacij, nekaterih povsem strokovno utemeljenih, drugih boljkone sprevrženih … A pustimo te, ravno zato pa sem se odločil, da vam danes povem nekaj o kometih in še konkretno o omenjenem toliko prežvekovalnem kometu … Pa kar začnimo, lahko si tudi kaj zapišete …

Kaj je komet in kako izgleda?

Komet ali repatica je manjše telo v našem Osončju, sestavljeno iz trdnih delcev, ki so zlepljeni v zmes leda in prahu. Jedro kometa, ki ima premer le nekaj kilometrov, je hladno in odbija Sončevo svetlobo. Tir gibanja okoli Sonca je zelo sploščena elipsa ali celo parabola, v prisončju se zelo približa Soncu, takrat se segreje, voda izpari in dobi rep. Svetle komete vidimo dobro tudi s prostim očesom. Rep velikanskega kometa sega včasih tudi čez polovico nebesnega svoda.

Komet Neowise 2020 nad znamenitim Stonehengom

Iz česa sestoji?

Pri sproščanju plinov se oblikujejo koma (plašč), glava (jedro) in rep.

Deli kometa

  • Glava ali jedro kometa je trden del kometa, sestavljeno iz skale, prahu in zmrznjenih plinov. V bližini Sonca plini sublimirajo, tako nastane koma, ki je podrobneje opisana v spodnjem odstavku. Doseže velikosti okoli 16 kilometrov, največji opaženi pa dosegajo tudi premere do 100 kilometrov.

  • Koma je oznaka za tanko ozračje, ovojnico, plašč okoli glave kometa, ki ga sestavljajo tokovi vode, plinov in prahu. Kot tudi rep kometa postane koma vidna, ko je komet v bližini Sonca (manj kot 4 astronomske enote). Takrat delci prahu opazno odbijajo sončno svetlobo, poleg tega pa opazimo tudi žarjenje plinov zaradi ionizacije vode zaradi energije sevanja Sonca in sončevega vetra. Velikost kome lahko tudi preseže velikost Sonca.

  • Rep kometa je lahko dolg kot ena astronomska enota (beri kot oddaljenost Zemlje od Sonca). Viden postane, ko se komet dovolj približa Soncu, ko vplivi Sonca povzročijo izhlapevanje in ionizacijo.

Dva znamenita repa

Bolj ali manj znano dejstvo je, da ima komet dva v resnici dva repa. Večji prašnati rep, sestavljen iz manjših delcev prahu, je ukrivljen in posledica sevalnega tlaka, ki ga povzroča sevanje Sonca. Manjši plinasti rep, ki je usmerjen naravnost stran od Sonca, pa je posledica toka nabitih delcev, ki mu pravimo sončev veter. Vplive sončevega vetra opazimo tudi na Zemlji – kot zelo znan polarni sij.

Nastanek repov

Kje in kako se premika?

Za komete je posebej značilno, da se premikajo po sploščenih eliptičnih tirnicah, lahko tudi po paraboličnih ali rahlo hiperboličnih (glej skico tirnic). Značilno je, da se v bližini Sonca premika veliko hitreje kot daleč stran, kjer se premika relativno zelo počasi.

Različne orbite. Rdeča je eliptična, zelena parabolična, modra pa hiperbolična:

Različne orbite. Rdeča je eliptična, zelena parabolična, modra pa hiperbolična.

Katere komete poznamo?

Glede na orbitalne značilnosti komete delimo na:

  • Kratkoperiodični kometi imajo obhodno dobo krajšo od 200 let. Izvirajo iz Kuiperjevega pasu ali razpršenega pasu. Nakloni tirnic so nagnjeni za okoli 20 stopinj, tako se nahajajo blizu ekliptike. Tirnice so eliptične.

  • Dolgoperiodični kometi imajo obhodno dobo daljšo od 200 let. Verjetno izhajajo iz Oortovega oblaka. Njihove tirnice so izjemno sploščene elipse.

  • Neperiodični kometi pridejo do perihelija le enkrat. Imajo parabolične ali zelo rahlo hiperbolične tirnice.

Znani kometi

Halleyev komet

Eden najbolj znanih v osončju je Halleyev komet, ki ga je prvi opazil astronom E. Halley. Zadnjič smo ga videli leta 1986, naslednjič pa ga bomo leta 2061. Ta komet je zato periodičen komet.

Halleyev komet.

Hale-Boppov komet

Komet je izjemno velik in svetel. Prvič je bil opažen poletja 1995, ko se je nahajal še izven Jupitrove orbite, kar je precej daleč. Pozneje so ugotovili, da je to gotovo posledica tega, ker je za razliko od ostalih kometov pravi velikan! Medtem ko se velikost glave večine kometov giblje med okoli 2 in 3 kilometre, so kot astronomi ocenili velikost kometa Hale-Bopp naa okoli 40 km, kar je izjemno veliko. Poleg tega je bil z Zemlje viden izjemno dolgo časa, slabi dve leti namreč, kar je prav tako redko dolga doba. Predvidoma bo komet prisončje ponovno obiskal čez dolgih 2400 let.

Swift-Tuttlejev komet

Prvič je bil opažen poleti leta 1862. Komet v prisončju na svoji tirnici, ki tudi seka tirnico naše Zemlje, pušča številne ostanke, kamenje in prah, ki ustvarjajo poseben oblak delcev na omejenem območju na orbiti planeta Zemlja. Ko pa Zemlja vsako leto sredi avgusta zajadra v ta oblak, se to pozna kot meteorski dež – Perzeidi, poimenovani po ozvezdju Perzej, od koder najintenzivneje izhajajo. Komet se v bližini Sonca pojavi vsakih 120 let. V tradicionalni terminologiji gre za solze Svetega Lovrenca.
Podobne, sicer ne tako izrazite, utrinke povzroča tudi Halleyev komet – Orionide v oktobru.

Perzeidi.

Komet Hyakutake

Konec januarja leta 1996 je komet s pomočjo daljnogleda odkril japonski astronom. Velikost jedra kometa je bila ocenjena kot okoli 2,5 kilometra, poleg tega pa se je relativno zelo približal Zemlji. Tako gre za enega (gledano iz Zemlje) najsvetlejših kometov. Prisončje bo naslednjikrat obiskal čez približno 14 tisoč let.

Komet Scoemaker-Levy 9

Komet so astronomi Carolyn, Schoemaker in Levy odkrili v letu 1993. V drugi polovici julija leta 1994 je v Jupiter trčilo več kot 20 kosov kometa Scoemaker-Levy 9. Vesoljski teleskop Hubble je napravil izjemne fotografije teh trčenj. Dogodek označujemo kot prvo zabeleženo trčenje dveh teles v našem Osončju. Posledica trčenja so bili zanimivi mehurčki, ki so se pojavili tudi več tisoč kilometrov nad površjem planeta.

Dogajanje na Jupitru.

NEOWISE 2020

Kdaj ga lahko vidim?

Komet je bil s prostim očesom viden od nekje druge polovice junija pa vse do začetka avgusta. V začetku julija (okoli 4. julij) je bil navidezno najsvetlejši; dosegel je navidezno svetlost (magnitudo) 1 (Magnitud še nismo obravnavali; na kratko – z njo označimo svetlost objekta. Višja številka magnitude pomeni šibkejši objekt, nižja pa tako svetlejši. S prostim očesom zaznamo objekte, svetlejše od 6 magnitude.).

Diagram svetlosti.

V sredni avgusta, čas, v katerem je nastajal ta zapis, je bila navidezna svetlost kometa okoli 8 magnitud, kar pomeni, da s prostim očesom ni več viden, ga je pa možno še vedno zapaziti v teleskopih. Samo za zanimivost lahko dodam, da so komet odkrili, ko je bila njegova navidezna magnituda okoli 18, kar pomeni – izjemno šibka.

Kje ga lahko vidim?

Ker se komet v bližini Sonca hitro premika, je na našem nebu prav tako hitro spreminjal svojo lego. Večina se nas ga spomin, ko je tičal nekoliko pod ozvezdjem Velikega medveda, vendar je komet na našem nebu prepotoval številna ozvezdja. Njegovo pot najbolje prikazuje slika.

Neowisov sprehod po našem nebu.

Zakaj je tako zanimiv?

Predvsem zato, ker velja za najsvetlejši komet na severni polobli ko po prej omenjenem kometu Hale-Bobp iz leta 1997, ki je dosegel navidezno svetlost okoli –2 magnitude. Astronomi so njegovo orbito ocenili koz izjemno sploščeno eliptično, po kateri se bo v prisončje vrnil čez okoli 6700 let.

Komet je bil Soncu najbližje (perihelij) dne 3. julija 2020 na razdalji približno 0,3 astronomske enote, Zemlji pa se je najbolj približal (perigej) dne 23. julija 2020 na razdalji približno 0,7 astronomske enote.


DOMAČA NALOGA

Navodila.

Domača naloga zajema opazovalno, domišljijsko in teoretično. Izberite vsaj dve izmed njih.
Nalogo naslovite kot: »Domača naloga – astronomija – Neowise in Perzeidi«. Naloga bo sicer zavrnjena.

Opazovalna naloga.

Jasne noči se odpravi za eno uro ven, v naravo, na balkon … in opazuj nočno nebo. Koliko utrinkov opaziš? Kaj pa satelitov, letal? Popiši svoje doživetje, se je zgodilo kaj nenavadnega, zanimivega? Poročilo oblikuj kot krajši sestavek z okoli 300 besedami.

Teoretična naloga.

Komete, ki smo jih obravnavali pri lekciji, opredeli kot kratkoperiodične, dolgoperiodične oziroma neperiodične. Svojo izbiro utemelji.

Domišljijska naloga - čarovniški komet.

Predstavljaj si čarovniško vesoljsko šolo, ki ima obliko vesoljskega plovila v obliki kometa. Kako izgleda, kako deluje, za kakšen komet gre, kakšni so šola, pouk in profesorji, o čem se učijo … ? Skratka razpišite se. Okoli 500 besed.


Teme za referate

Zgodovinske teme

  • Lovec na komete: Charles Messier
  • Znani lovci na komete

Splošne teme

  • Zvezdni utrinki
  • Polarni sij
  • Sončev veter
  • Oortov oblak
  • Kuiperjev pas

Računske teme

S * so označene zahtevnejše teme.

  • Orbitalni elementi kometa
  • Sevalni tlak
  • Navidezna svetlost kometa*