Uroki
Referat

Perwola Pihpuff

Ustvarjeno: 5.5.2020

V zgodovini čarovništva lahko naletimo na mnoge osebnosti, ki so pomembne za čarovniški svet, kakršnega poznamo dan danes. Ena izmed takšnih osebnosti je seveda tudi Perwola Pihpuff, ki je v čarovniškem svetu pustila poplavo novih urokov in velik del same sebe.

Perwola Pihpuff

Perwola Pihpuff je bila waleška čarovnica, rojena 14. oktobra leta 993, v obrobni vasici na severu Walesa, Velika Britanija. Rojena v starodavno čistokrvno rodbino Pihpuff kot najmlajša izmed štirih otrok, je že od malih nog živela pod težo velikih pričakovanj njenih staršev. Družina je namreč uživala največji ugled med čistokrvnimi družinami Walesa. Predvsem njen oče je od nje pričakoval mnoge podvige na področjih iznajdbe urokov ali napojev. Želel je, da bi sledila njenim trem bratom, ki so bili že od najstniških let poznani po svojih junaških podvigih in kasneje tudi mnogih odkritjih magičnih živali, krotenju zmajev in premagovanju drugih nevarnih bitij. Za razliko od njih pa Perwole junaštvo in nasploh magija ni toliko zanimala. Požvižgala se je na zahteve in pričakovanja svojih staršev ter vztrajno zahajala k vaškemu bunkeljskemu peku, ki jo je že kot otroka poučil o mnogih skrivnostih peke krušnih dobrot. Njena pot se ni končala le tukaj, pač pa se je nadaljevala po vaških tržnicah in manjših farmacijah. S svojo dobro voljo in prijaznim pristopom je hitro pridobila naklonjenost vaščanov. Tako vedoželjnega otroka so v svoj dom z največjim veseljem sprejele prijazne gospe, ki so ji rade volje zaupale svoje skrivnosti kuhe. Namesto varjenja napojev, je Perwola svoj čas posvetila preprosti peki brez uporabe urokov. Z zavračanjem čarovnije je njen odnos s starši postajal vse hladnejši in odtujen. Da bi jo povrnili na čarovniške poti, jo je oče pri desetih letih poslal v uk k dobremu prijatelju Alfonu Hudgesu, mojstru urokov. Tudi pri njem je imela Perwola povsem druge načrte kot njeni starši in je Alfona prosila, da jo namesto obrambnih urokov uči uroke za pripravo hrane. Slednji uroki v tem času še niso bili toliko razviti oziroma niti ustvarjeni, kar je Perwolo popolnoma potrlo hkrati pa ji zastavilo nov cilj. Tako se je pri svojih štirinajstih letih poslovila od staršev in se požvižgala na priimek, ki ga je nosila. Svojo pot je nadaljevala v London, kjer so se njeni najpomembnejši dosežki pričeli šele razvijati.

V Londonu se je Perwola zatekla na Prečno ulico, kjer si je najela tudi stanovanje, v katerem je naslednjih nekaj let pridno raziskovala in ustvarjala uroke za raznorazne priprave hrane. Velikokrat se je namenila tudi na raziskovalna potovanja, kjer je spoznavala tako nove sestavine, iskala nova zelišča in spoznavala tuje načine priprave hrane. Prva štiri leta je Perwola svoj čas namenila predvsem odzivanju sestavin na magijo in na samo sestavo različnih jedi. Šele po dobrem poznavanju sestavin se je lotila izumljanja urokov, ki so sprva le povezali sestavine, kasneje pa pripravili tudi enostavnejše jedi. Do leta 1019 je Perwola na takšen način izumila kar nekaj urokov za osnovne potrebe v kuhinji. Glavni izmed teh urokov, ki so še dan danes izjemno uporabni pri vsakdanji pripravi hrane so slednji:

  • Misturadius: urok, ki dobro zmeša dve sestavini. Pri njem je potrebno paziti na to, da zmeša le dve sestavini naenkrat. Seveda v današnjem času obstajajo tudi uroki, ki so zmožni zmešati tudi večje število različnih sestavin, a je ta še vedno najučinkovitejši, saj upošteva zgradbo vsake sestavine in natančno ve do katere mere je potrebno premešati zmes, novejši uroki pa so pri tem nekoliko bolj površni.

  • Murdis Munitis: stre jajce in loči beljak od rumenjaka.

  • Peelfurus: olupi vso sadje.

  • Peelvesus: olupi vso zelenjavo.

Odgovorna je tudi za mnoge kuharske recepte, katerih pa se ne bom lotila zapisovati, saj jih poznamo celo goro. Večino pa smo jih lahko okusili že na Bradavičarki.

Vilinci

Dobro poznana pa je tudi kot zagreta zagovornica pravic hišnih vilincev. Tako je leta 1021 tudi sodelovala pri uporu oziroma Shodu za pravice vilincev. Na neuspelem uporu je bila aretirana in pripeljana na Ministrstvo za čaranje, kjer so jo bili primorani tudi zapreti za nekaj mesecev. Shod bi lahko označili za njeno prelomnico v življenju, saj je takrat prvič javno izkazala svojo moč in odločnost. Uprla se je oblasti, ki jo je zaradi njenih podvigov na področju kuhanja želela izpustiti nekaj tednov pred iztekom kazni in zahtevala izvršitev celotne kazni. Med tem pa je ves fokus posvetila razvijanju ideje za osvoboditev hišnih vilincev. Ta cilj je z njo ostal še mnoga leta in počasi tlel v njenem srcu.

Med njen najpomembnejši dosežek, čeprav zanj ni odgovorna le sama, pa štejemo ustanovitev Bradavičarske šole za čarovnike in čarovnice. Kajti Perwola Pihpuff je ena izmed štirih ustanoviteljev Bradavičarke in tudi ustanoviteljica enega izmed štirih domov šole, Pihpuffa.

Sama ideja o ustanovitvi Bradavičarke se je pričela nikjer drugje kot Pri počenem kotlu leta 1023. Po napornem dnevu je Perwola Pihpuff v nabito polni krčmi naletela na izjemno glasnega čarovnika, ki se je po njeni presoji še preveč prsil pred ostalimi, a hkrati izjemno zagreto razlagal o nekakšni izvrstni ideji uvedbe novega sistema. Na njegove ideje se je nekoliko nejevoljno in zvišano odzival sloki čarovnik. Sprva se je zagreti debati Perwola rade volje izognila, a ni minila ura, ko je sama sedela med dvema moškima in predlagala tudi svoje ideje za ustanovitev čarovniške šole. Tako so pričeli Godric Gryffindor, Salazar Spolzgad in Perwola Pihpuff načrtovati prvo šolo za čarovnike in čarovnice v Veliki Britaniji. Kasneje se je trojici, po predlogih Perwole, pridružila tudi Daniela Drznvraan, ki je s Perwolo postala zelo dobra prijateljica na eni izmed njenih raziskovanj zdravilnih zelišč.

Bradavičarka

Pri sami gradnji Bradavičarke je bila Perwola odgovorna za kuhinjo, Veliko dvorano in seveda svoj dom Pihpuff. Vse načrte prej omenjenih prostorov je načrtovala sama in sprva z njimi tudi sama opravljala. Največjo težavo ji je povzročala kuhinja, saj sama ni bila sposobna pripravljati tolikšne količine hrane hkrati pa voditi svojega doma in podajati učne snovi kot profesorica. Končno je dobila priložnost, da uresniči svojo gorečo željo po odrešitvi hišnih vilincev. Tako se je zraven načrtovanja Bradavičarke lotila tudi projekta, ki bi omogočal hišnim vilincem delo v kuhinji. Po težkih mesecih prepričevanja ministrstva ji je končno uspelo na šolo pripeljati okoli dvesto vilincev, katere je pričela učiti kuharskih urokov in priprave hrane po njenih navodilih. Zanje je uvedla tudi pravice, ki so zajemale člen o dopustu in plačilu. Spisala je posebne recepte posebej za Bradavičarske namene, katere hišni vilinci tudi dan danes pripravljajo za zajtrk, kosilo in večerjo. Zavedala se je tudi pomembnosti hrane, ravno zaradi česar je pustila vhod v kuhinjo dostopen tudi učencem, a le če so bili ti dovolj prebrisani, da so ga odkrili. Med vsem tem pa je potekalo tudi dogovarjanje za domove na šoli.

Perwola Pihpuff je bila edina ustanoviteljica Bradavičarke, ki ni postavila strogih mej za sprejem v Pihpuff. Njeno načelo je bilo učenje in enakovrednost. Tako je pod svoje okrilje sprejela zveste, delavne in strpne učence ter jih obravnavala enako. Med njimi ni delala razlik in iz zapisov je možno razbrati, da so jo učenci imeli za drugo mamo. Že zaradi njene močnejše postave je mnogim delovala prijaznejša, prav tako je svoje učence rada razveselila s svojimi slaščicami in drugimi dobrotami.

Pihpuff

Za grbe in barve domov so krivi učenci Bradavičarke, saj so si za štiri profesorje izmislili ‘ljubkovalna’ imena kasneje pa tudi živali, ki najbolj opisujejo posamezen karakter ustanovitelja. Tako so Perwoli pripisali jazbeca, ki simbolizira delavnost, varnost in družino. Hkrati jih je Pihpuff spominjal na velik brlog poln topline, ljubezni in seveda dobro pripravljene hrane.

Na enak način so bile domovom pripisane tudi barve. Že sama pojavnost Perwole je učence podzavestno spominjala na vedrino rumene barve. Prav tako velja rumena za barvo ravnovesja v katerega je zmešan pogum rdeče, znanje modre in moč zelene barve.

Čeprav so se med samim načrtovanjem Bradavičarke ustanovitelji mnogokrat sprli, je bila Perwola tista, ki je prva skušala prepir zgladiti in ob zagretih debatah mirila ozračje. Kljub vsem preprekam in nekaterim še neizvršenim načrtom, je Bradavičarka odprla svoja vrata čarovnikom in čarovnicam leta 1031. Kar pa ni bil konec prerekanju med ustanovitelji. Iz meseca v mesec je rastla tekmovalnost med moškima ustanoviteljema, kar je vodilo do mnogih nepričakovanih situacij. Skupaj z Danielo sta bili primorani iskati rešitve za neumnosti, ki sta jih vzganjala Godric in Salazar. Med te lahko štejemo tudi gromozanskega lignja, ki ga je Godric zaradi stave s Salazarjem pripeljal na grad. Kasneje se je celo izkazalo, da je šlo za brejo in ni minilo leto, ko je bilo jezero polno lignjev večjih od odraslih slonov. Ta dogodek je sicer za učence bil izjemno zabaven, a kaplja čez rob za Danielo in Perwolo. Tako so tri leta po ustanovitvi, Godric, Salazar, Daniela in Perwola zapustili šolo in jo prepustili v roke prvega ravnatelja.

Perwola v srednjih letih

Po odhodu iz šole, se je Perwola ponovno prepustila kuhanju, a ni minilo pet mesecev, ko je med nakupovanjem sestavin naletela na moškega, ki ji je obrnil svet na glavo. Po njenem mnenju so temu sledila njena najlepša leta v življenju, saj se je leta 1034 poročila s Henrikom Weasleyem in z njim imela leto dni kasneje že prvega otroka, sina imenovanega Alfred. Nista minili dve leti, ko je Perwola že pestovala svojega drugega otroka, tokrat hčerko Anabeth, ki se je kasneje izkazala za šlapla, kar je izjemno vplivalo na Perwolin odnos z rodbino Pihpuff. Čeprav se je njen oče rad ponašal z njenimi dosežki, se z njimi ni povsem strinjal. Predvsem ga je motila njena odločitev o vodenju doma in vrlinah, ki jih je Perwola spodbujala v Pihpuffu. Kot češnja na vrhu torte pa je bila Anabeth. Oče je tako pričel vse bolj poniževati Perwolino družino, predvsem pa njeno hčer, kar je vodilo Perwolo do izjemo težke odločitve – sklenila se je izbrisati z družinskega drevesa.

Svoje odločitve ni obžalovala, saj je imela ob sebi ljubečo družino, ki se je leta 1037 še povečala. Najmlajša hčer Elizabeth ji je izmed vseh treh otrok povzročala še največ težav, zaradi česar je Perwola popolnoma opustila svoje raziskave in se posvetila svoji novi družini. O njenem kasnejšem življenju ni dosti znanega, saj se Perwola ni več toliko izpostavljala javnosti. Veliko je pomagala svojim otokom, predvsem sinu, ki se je boril za pravice čarobnih bitij in deloval kot njihov odvetnik. S težkim srcem se je ločila od svoje hčere Anabeth, ki se je napotila v Ameriko, kjer se je kasneje poročila z Edwardom Kowalskim. Ostala ji je le še najmlajša hči, ki je svojo pot nadaljevala kot raziskovalka zdravilnih zelišč.

O Perwolini smrti je le malo znanega, saj se je na stara leta popolnoma umaknila javnosti in se vrnila nazaj v Wales. Umrla bi naj okoli leta 1087.

Hayley Gavell, Pihpuff