Rastlinoslovje
Referat

Sivka

Ustvarjeno: 23.4.2020 Posodobljeno: 24.4.2020

SIVKA

sivka

Sicer je sivka malo bunkeljska rastlina, a vseeno spada k rastlinoslovju. 😃

Sivka je s svojim omamnim vonjem osvajalski pohod po domovih začela že v antičnih časih. Preko rimskih kopalnic si je sivka kmalu utrla prostor tudi v vse druge domače prostore, s kasneje odkritimi koristnimi zdravilnimi lastnosti pa je našla svoje mesto tudi v kuhinji. Za domačo rabo je, poleg prijetnega odišavljenja prostorov, sivka priljubljena še zaradi ene izjemno koristne lastnosti – z njo lahko na naraven način iz doma odženemo nadležne molje.
Sivka je vsestranska dišeča rastlina
Sivka je blago pomirjevalo proti vznemirjenosti, živčni izčrpanosti in spalnim motnjam, prav tako zdravi prebavne motnje živčnega izvora. V ljudskem zdravilstvu sivka spodbudi tek, ureja prebavo, odvaja žolč, blaži trebušne krče, odpravlja napenjanje, odganja vetrove in žene na vodo, miri in uspava, a nasprotno tudi prepreči omedlevanje. Zunanje dišeče sivkine kopeli zdravijo motnje v prekrvitvi in blažijo težave v meni. Eterično olje je sestavina mazil proti revmi pa tudi proti kožnim boleznim z močnim srbenjem ter izdelkov za ustno higieno. V fitomedicini je droga pogosta sestavina pomirjevalnih čajev, njeni izvlečki pa sestavine pomirjeval, zdravil za odvajanje žolča in krepil, zunanje pa tudi pripravkov za zdravljenje manjših ran, opeklin in površinskih sončnih opeklin. Sivkine vrečke odišavijo prostor, razkužijo perilo, odganjajo molje, komarje, muhe in drugi mrčes.
Sivko uporabljamo tudi za okras – pogosti so šopki suhega cvetja, uporabljamo jih tudi v potpurijih. Posušene cvetove zaradi njihovega vonja dajemo v garderobne omare, kjer tudi odganjajo molje.

ZGODOVINA

Sivka se uporablja že več kot 2000 let. Domneva, da beseda sivka prihaja iz rimske besede lavara , kar pomeni pranje .
Stari Rimljani so se kopali v dišečih kopelih, v katere so dodali sivkino olje. Suho sivko so uporabljali tudi za cerkvene obrede in porode.
Grki so sivko uporabljali tudi, vendar bolj v medicinske namene. Znani grški zdravnik in botanik Dioskorid je svoje zdravilne moči uporabljal za lajšanje dihalnih stisk in kot naravno odvajalo. Številni duhovniki so v samostanih gojili različne zdravilne rastline, med njimi pa je bila tudi sivka. Med kugo v Londonu v 18. stoletju je bila sivka uporabljena kot zaščita pred okužbo tako, da so jo ljudje dali pod nos in dihali. Sivka je bila uporabna tudi med prvo in drugo svetovno vojno , kjer so jo uporabljali kot protibolečinsko sredstvo in pri previjanju ran kot zaščito pred okužbami.

sivka

ZAHTEVNOST

Sivka ni zahtevna rastlina in uspeva na vseh tipih tal pod pogojem, da so dobro odcedna in da niso preveč kisla. Najbolje uspeva na sončnem mestu, na toplih in lahkih tleh, ki niso preveč založena. Če jo gojimo v bogato založenih tleh, kar se rado zgodi na naših vrtičkih, rastejo bujno predvsem zeleni deli, nerada cveti in tvori bistveno manj eteričnega olja. Pozorni moramo biti, da je ne sadimo v senco, saj je takrat bistveno bolj občutljiva za napad plesni.

Odrasle rastline dobro prenašajo sušo. Kot sredozemska rastlina sivka ni občutljiva za slani pršec z morja. Če sivko gojimo za čim večji pridelek eteričnega olja, jo moramo posaditi na zelo toplo, peščeno rastišče z veliko apnenca. V Provansi najbolje uspeva na poljih, kjer je v prsti dosti kamenja, ki čez dan akumulira toploto sonca in jo ponoči oddaja.

BOTANIČNE ZNAČILNOSTI
Sivka je polgrm iz družine ustnatic (latinsko Lamiaceae ali Labiatae). Pomembni so ozkolistna sivka (Lavandula angustifolia) in širokolistna sivka (Lavandula latifolia)

DA NAM BO SIVKA USPEVALA

Ker sivka izvira iz sredozemskih krajev, ji celinske zime lahko tudi škodijo. Pri izbiri sadike se lahko najbolj zanesemo na domače vrtnarije, kjer gojijo le sorte, ki jim naše zime ne delajo težav. Proti mrazu je najodpornejša ozkolistna sivka.

Sicer pa sivka ni prava trajnica, ampak polgrm. Z leti starejši poganjki olesenijo. Kljub taki rasti pa jo lahko posadimo na gredico med druge trajnice. Lepo se poda k različnim okrasnim travam, zanimiva družba sta tudi trajnici možina in bodoglavec. Ob vrtnih poteh lahko s sivko oblikujemo nizko mejo. Primerna je tudi za zasajanje na robove gredic, zlasti ob visoke grme vrtnic, lahko pa jo posadimo tudi v večji lonec.

sivka

Najboljše rastišče za sivko so revna, odcedna, peščena tla na soncu. Ne prenaša težkih in mokrih tal. Zlasti pozimi lahko v taki zemlji propade. Če so vrtna tla težka in pogosto preveč mokra, jih moramo pred sajenjem primerno pripraviti. Izkopljemo večjo sadilno jamo, na dno nasujemo drobno kamenje in grob pesek. Pripravimo mešanico revnega komposta, vrtne zemlje, drobnega kamenja in grobega peska. V takih razmerah se sivka dobro prilagodi in lepo uspeva. Pomembno je tudi, da je ne gnojimo preveč.

Sivki po cvetenju (avgusta in septembra) porežemo odcvetela cvetna stebla. Spomladi (aprila) jo nekoliko porežemo, vendar ne smemo zarezati v star les. Junija lahko rastlino preprosto razmnožimo s potaknjenci. Izberemo necvetoč, letošnji poganjek in ga odščipnemo. Z ozkim nožem skrajšamo poganjek na mestu, ki ni olesenel, ampak je že mehak (tik pod parom listov). Potaknjenec naj bo dolg od šest do osem centimetrov. Na spodnji polovici potaknjenca porežemo vse liste. Ne smemo jih potrgati, ker bi naredili ranice, skozi katere bi v potaknjence prišla gniloba. Lonček s premerom devet cm napolnimo z mešanico ostrega peska (dva dela) in revnega, dobro dozorelega komposta (en del). Primerno prst lahko tudi kupimo. V prodaji je prav prst za potaknjence. Po obodu lončka razporedimo pet do šest potaknjencev. Ven gleda le zgornja polovica z listi, spodnja, brez listov, pa je v zemlji. Kompost zalijemo, vendar ne sme biti preveč vlažen. Lonček postavimo v hladno gredo, vendar ne na izrazito sončno lego. Primerno je tudi mesto v zimskem vrtu, ki ni izpostavljeno neposredni sončni svetlobi. Ko se potaknjenci ukoreninijo, jih razsadimo vsakega v svoj lonček. Čez zimo jih gojimo v hladnem, a zavetnem prostoru, spomladi pa jih posadimo na gredico.

sivka

Čarovniške značilnosti

Čarovniki sivko uporabjamo za različne napoje, zvarke. Pri tem uporabljamo cvet in zeleno steblo. Seveda se uporablja še za druge reči, a danes jih ne bom naštevala.
Moramo pa paziti, da ne zaide v zlobne roke, saj je iz nje možno narediti tudi zelo slabe reči (hude napoje, mlahave palice…).


Tako, za konec upam, da vam je bil moj referat v redu in ste zadovoljni z njim. 😃