Rastlinoslovje
Referat

Strupene gobe v bunkeljskem svetu

Ustvarjeno: 13.4.2020

Danes bomo spoznali strupene gobe v bunkeljskem svetu. Najprej bomo definirali gobe, opisali njihovo zgradbo, prehranjevanje in razmnoževanje ter se pomudili pri njihovih rastiščih. Nato bomo spoznali 7 vrst izjemno strupenih gob v bunkeljskem svetu, jih opisali ter za konec navedli še nekaj zanimivosti o njih. Ugotovili bomo, če so uporabne tudi v čarovniškem svetu.

Glive in gobe

Glive (Fungi) niso rastline ali živali. Poznamo jih približno 100 000 vrst, številni znanstveniki pa predvidevajo, da jih obstaja več kot 5 milijonov. So večcelični organizmi, ki skozi celično steno vsrkavajo in razkrajajo organske snovi.

Goba je zunanji del organizma, ki ga lahko vidimo. Imenujemo ga tudi trosnjak, saj tam nastajajo trosi ali spore. Goba je namenjena razmnoževanju. Nevidni del organizma se nahaja pod zemljo, pod listjem, v trohnečem lesu ali v skorji dreves. Sestavljen je iz drobnih nitk, ki jih imenujemo hife. Ta del organizma imenujemo podgobje ali micelij.

Na kratko:
Gliva = goba (vidni del) + podgobje (nevidni del)

Zgradba

Prehranjevanje gliv

Glive si v primerjavi z rastlinami ne morejo samo pridelovati hrane, saj nimajo korenin, stebel, listov in cvetov ter klorofila. Da si pridobijo organske snovi, jih morajo črpati iz okolja. Glede na prehranjevanje ločimo tri skupine:

GNILOŽIVKE ali SAPROFITSKE GLIVE so glive, ki se hranijo z odmrlimi ali razpadajočimi rastlinskimi ostanki, ki jih razkrajajo. Primer gniloživk so šitake.

ZAJEDAVKE ali PARAZITI so glive, ki zajedajo žive rastline in iz njih črpajo hranilne snovi. Pri tem svoje gostitelje oslabijo ali celo uničijo. Primer zajedavk so štorovke.

SIMBIOTIČNE glive ali SOŽIVKE živijo v sožitju ali simbiozi z drevesi. Gliva obrašča korenine drevesa in si z njim izmenjuje hranilne snovi. Gliva daje drevesu mineralne snovi, drevo pa glivi ogljikove hidrate in druge snovi, ki jih gliva ne proizvaja. Primer simbiotičnih gliv so jurčki.

Razmnoževanje

Ste se vprašali, kako se razmnožujejo gobe? S trosi! Trosi nastajajo v trosovnici. Ko dozorijo, padejo iz trosnjakov. Nekaj časa se zadržujejo v zraku, nato padejo na tla. Raznaša jih voda, veter in živali. Kadar je veliko vlage in toplote, se iz podgobja razvije trosnjak ali goba.

Rastišče

Gobe rastejo vse leto, največ jih raste jeseni in poleti. Takrat je namreč dovolj vlage in toplote, ki ju gobe potrebujejo. Največ jih bomo našli v gozdovih (iglastih, listnatih, mešanih), včasih pa uspevajo tudi drugje npr. na poljih in travnikih, v bližini naselij. Gobe si lahko za rastišče izberejo debla dreves, odpadne veje, štore ali celo druge gobe. Lahko rastejo posamično ali pa v večjih skupinah. Štorovke npr. rastejo v skupini na štorih, bukova kresilka raste na deblu bukve, gabrov ded pa raste pod gabri.

Klasifikacija gob glede na užitnost

Bunkeljni jih razvrščajo v šest kategorij, to so:
SS - smrtno strupena
S- strupena
PU - pogojno užitna
MU - mlada užitna
NU - neužitna
U - užitna

Strupenost

Pri nabiranju in uživanju gob morajo biti ljudje zelo previdni, saj lahko zamenjajo užitne gobe s strupenimi in se zastrupijo. Zastrupitvi z gobami rečemo tudi micetizem, strupenih je približno 100 različnih vrst gob. Znaki zastrupitve se lahko pojavijo že v roku kakšne ure ali celo po kakšnem tednu ali dveh. Vse je odvisno od strupa v gobi, ki ga zaužijejo. Nekateri strupi vplivajo na prebavila, drugi na živčevje. Znaki zastrupitev se lahko kažejo kot slabost, bolečine v trebuhu, bruhanje, driska, vrtoglavica, žeja, krči. Ko bunkeljni opazijo katerega od znakov zastrupitve, morajo takoj obiskati zdravnike. Ste vedeli, da je najbolj usodna za bunkeljne prav zelena mušnica? Ta je v njihovem svetu vzrok za več kot 90 % smrtnih zastrupitev.

Izjemno strupene gobe v bunkeljskem svetu

Zelena mušnica (Amaníta phalloídes)

Zelena mušnica je smrtno strupena goba, ki uspeva od julija do oktobra. Največkrat jo najdemo pod hrasti in kostanji, raste lahko posamično ali v skupinah. Je ena izmed najbolj strupenih gob na svetu. Je zelene barve, pogosto je v naravi tudi v drugih odtenkih npr. olivno zelena ali olivno rjavkasta, zelenkasto siva. Klobuk ima gladek in voščen. Njen bet je raven in zraste do 5-15 cm. Da je strupena, so vedeli že v antiki, saj so jo uporabljali za zahrbtno orožje. Z njo so umorili rimskega cesarja Klavdija I. in rimsko-nemškega cesarja Karla VI. Habsburškega. Zelena mušnica vsebuje amatoksine (α-amatinin, β-amatinin in γ-amatinin), termostabilne ciklične oktapeptide. Prvi znaki zastrupitve so bruhanje, bolečine v trebuhu, slabost in driska. Kasneje se pojavijo motnje v strjevanju krvi, krvavitve v prebavni trakt. Na koncu lahko odpovedo jetra in ledvice. V čarovniškem svetu se klobuki mušnic uporabljajo za odganjanje zlih duhov, uporabljena je v napojih temne magije (zelo močan strup), včasih so jo uporabljali tudi za mučenje vampirjev in volkodlakov.

Zelena mušnica

Rdeča mušnica (Amanita muscaria)

Rdeča mušnica je strupena goba. V bunkeljskem svetu je to najbolj prepoznana strupena goba, saj ima rdeč klobuk z belimi pikami. Klobuk ima premer med 8 in 20 cm, na začetku je polkrožen, nato zravnan. Uspeva v zmernem in hladnem toplotnem pasu na severni polobli, najraje ima iglaste in listnate gozdove. Raste od julija do novembra. Najpogosteje jo najdemo pod smrekami in brezami na kislih tleh. Glavna strupa v gobi sta muscimol in ibotenska kislina, glede na slednji toksin pa poimenujemo zastrupitev z rdečo mušnico tudi ibotenski sindrom. Prvi simptomi zastrupitve so zmedenost, izčrpanost, psihične spremembe, bolečine v trebuhu, driska, slabost, znojenje. Rdeča mušnica je tradicionalna čarovniška rastlina, ki jo pozna prav vsak čarovnik. Uporablja se lahko za spreminjanje oblike, v čarovniških napojih (posušena), pogosto je tudi sestavni del kakšnega uroka.

Rdeča mušnica

Panterjeva mušnica (Amanita pantherina)

Panterjeva mušnica ali z drugim imenom pegasta mušnica je strupena goba, ki raste predvsem v listnatih gozdovih pod hrasti, kostanji in gabri. Raste od julija do decembra, tudi do prvega snega. Je pogosta goba. Panterjeva mušnica ni smrtno strupena, vendar zaužita povzroča slabost, drisko in bruhanje. Zaužita v večjih količinah pa je lahko smrtno nevarna. Njen klobuk je sive, sivo rjave ali rjave barve. Posut je z belimi krpicami. Klobuk ima premer od 6 do 12 cm, najprej ima obliko polkroga, nato se ravno razpre. Bet lahko zraste do 15 cm v višino in v debelino do 1,5 cm. Meso panterjeve mušnice je bele barve in ima rahel vonj po redkvicah. Njeno meso vsebuje ibotensko kislino, muscimol in muskazon v velikih količinah. Znaki zastrupitve s to gobo se pojavijo zelo kmalu, večinoma že pol ure po zaužitju. Znaki zastrupitve se lahko pokažejo že v roku pol do ene ure: razširijo se zenice, pospeši se srčni utrip, pojavijo se prebavne motnje in halucinacije, krči, nezavest. Panterjeva mušnica se v čarovniškem svetu z betom vred uporablja v zdravilne namene. Pomaga pri opeklinah in ranah magičnih živali.

Panterjeva mušnica

Pogubni dežniček (Lepióta helvéola)

Pogubni dežniček ima okrasto oranžne pa tudi rjavkaste luske, ki so razporejene po klobuku. Klobuk ima 2-6 cm in je sprva koničast, pozneje izbočen. Luske ima tudi pod obročkom na betu. Bet je od 6 cm do 9 cm debel, svilast, gladek, votel. Če bi gobi odtrgali klobuk, bi postal rdečkast, kasneje pa postane rožnato okraste barve. Je smrtno strupena goba, na to nakazuje že njeno ime. Vsebuje strup amanitin, ki hudo okvari jetra. Raste med travo na jasah, v parkih, blizu naselij. Raste v jeseni. Že 100 g svežih pogubnih dežničkov vsebuje smrtni odmerek strupov za odraslega bunkeljna.
Pogubne dežničke v gozdu najraje hrustajo žvadrni, hipogrifi in zmaji.

Pogubni dežniček

Vražji goban (Rubroboletus satanas)

Vražji goban je edini strupen goban. Njegov klobuk ima v premeru od 8-20 cm in je lahko sivo belkast, svinčeno siv, rumenkast … Pri mladi gobi ima kroglasto obliko in je zapognjen, kasneje se odpre. Meso te gobe ima neznačilen vonj in okus. Bet je pri vrhu rumen, na sredini rdeč. Če s prsti pritisnemo nanj, se obarva modrikasto. Kadar ga bunkeljni zaužijejo, se jim hitro pojavijo prebavne motnje. Uspeva na apnenčastih tleh, pod listnatim drevjem. Raste vse od pomladi do pozne jeseni. Gre za enega izmed največjih gobanov, ki uspevajo v južnih, toplejših območjih Evrope in Severne Amerike. Posušeni klobuki vražjih gobanov se uporabljajo v čarovniškem gospodinjstvu kot začimba za številne jedi. Nabirajo se le v vsaki polni luni, saj takrat vsebujejo največ hranilnih snovi.

Vražji goban

Poljska koprenka (Cortinarius orellanus)

Poljska koprenka je smrtno strupena goba, ki je razširjena v Evropi. Raste v toplih krajih, v listnatem in mešanem gozdu. Najpogosteje jo opazimo v avgustu in oktobru. Zanjo je značilen 3 do 8 cm širok klobuk oranžno rjave do rjavordeče barve. Pri mladih gobah ima klobuk drobne luskice, kasneje pa je izbočen ali raven. Njen bet je svetlo rumene barve in valjast. Goba vsebuje orelanin, ki ob zaužitju poškoduje ledvice. Lahko povzroči tudi njihovo odpoved ter posledično smrt. Znaki zastrupitve se pokažejo pozno, šele po enem ali dveh tednih od zaužitja gobe. Poljska koprenka se v čarovniškem svetu uporablja za pripravo čarobnih napojev. Med drugim je odlično gnojilo za magične rastline, ki hitro pospeši njihovo rast ter obenem odganja različne škodljivce.

Poljska koprenka

Obrobljena kučmica (Galerína margináta)

Obrobljena kučmica je ena izmed smrtno strupenih gob. Raste na starih, preperelih smrekovih panjih. Raste od junija do oktobra. Je šopasto rastoča goba, rada se napije vode in ima prosojno »nažlebkano obrobje ter tanek vlaknast bet. Njen klobuk zraste od 2 do 5 cm, meso je vodeno in ima okus ter vonj po moki. Je zelo nevarna, ker povzroči zastrupitev jeter. Bunkeljni jo pogosto zamenjujejo z malo štorovko, ki je užitna in uspeva le na panjih listnatega drevja. Že 15 do 20 klobučkov vsebuje smrtni odmerek za odraslega bunkeljna. Obrobljeno kučmico obožujejo številna magična bitja: vrtni palčki, gozdne vile in škrati. Tekne tudi lazarjem in polnočnim krastačam.

Obrobljena kučmica

Zanimivosti

Ali veste, da so nekoč bunkeljni strup rdeče mušnice uporabljali za omamljanje muh? Na kmetijah včasih še niso poznali muholovcev ali insekticidov, zato so se poskušali tako rešiti muh. Vedeli so, da je rdeča mušnica strupena, zato so svežo in narezano ali posušeno v prah poparili s sladkanim mlekom. Pripravek so postavili na okna, mizo, pred hlev. Pripravek je privabil in pomoril muhe. Bil je zelo učinkovit, na to pa namiguje tudi ime mušnica (strup za muhe).

Mnogi avtorji pravijo, da naj bi bila rdeča mušnica najstarejša poznana halucinogena rastlina pri sibirskih ljudstvih. Nekateri mušnico narežejo na rezine, jo nato posušijo ter žvečijo. Drugi pijejo vodo, v kateri se je goba namakala. Tretji pa iz nje naredijo čaj. Goba povzroča močno evforijo, željo za ples in celo vidne halucinacije.

Ste vedeli, da zelena mušnica vsebuje močne strupe, na katere so bunkeljni in živali različno občutljivi? Raziskave so pokazale, da znašajo smrtne količine amatoksinov (strupov) za človeka 0,1 mg/kg telesne teže; za miš 0,1 mg; za psa 0,15 mg, za podgano 1,0 mg in za krastačo 1,5 mg.

Ali veste, da vražjemu gobanu rečemo tudi Hudičeva goba ali hudičevka in tudi Satanova goba? Pri bunkeljnih je ta goba zavarovana in je tudi na Rdečem seznamu gliv. To pomeni, da je ogrožena in se ne sme nabirati.

Za konec lahko rečem, da sem se iz referata naučila marsikaj novega in uporabnega o gobah. Moram reči, da so izredno zanimive in tudi uporabne v čarovniškem svetu.

Rose Night
Pihpuff