Zgodovina čarovništva
Referat

Kratka zgodovina quidditcha

Ustvarjeno: 3.2.2020

V današnjem referatu bom na kratko predstavila zgodovino quidditcha in njegovih žog, torej lokla, štamfa in zlatega zviza. V esej sem priložila tudi nekaj slik, ki se pokažejo tako, da klikneš na podčrtane besede.


Quidditchovi začetki

Quidditch je ime dobil po kraju Querditcho močvirje, lokaciji kjer je bil ta šport leta 1050 prvič zabeležen. Čarovnica Gertie Keddle je bila namreč prva oseba, ki je pisno omenila ta šport, podrobno ga je opisovala v svoj dnevnik, ki se je na srečo ohranil do današnjih časov. Njeni zapisi so govorili o tem kako močno jo je motilo to, da so se ljudje nad močvirjem na metlah igrali z žogo ter si jo podajali. Ta jim je namreč padla na njen zelenjavni vrt, žogo pa jim je nato zaplenila.
Naslednji vnos v dnevnik je govoril o tem kako so si takratni “igralci” uspeli narediti novo žogo, ki so jo nato metali skozi drevesa na robu močvirja. To je bil tudi prvi predhodnik današnjega lokla.
Quidditch je nato omenjen šele dobrih sto let kasneje, približno leta 1150. Takrat je živel čarovnik z imenom Goodwin Kneen, ki je tudi prvi organiziral quidditchove ekipe. V ekipi so bili namreč zasledovalci, ki so se imenovali lovilci, branilec in tolkača. Iskalec je bil zadnji igralec, ki so ga uvedli v quidditch. Šport se je v tistem času tudi precej posodobil, saj takratnjega "lokla" niso več metali skozi drevesa, temveč so morali zasledovalci žogo spraviti v sode nasprotnikove ekipe.
Šport se je nato z leti vedno bolj izboljševal in nastal je quidditch kot ga poznamo danes.

Lokl

Lokl je bila prva žoga v quidditchu. Igra v svoji prvotni obliki drugi žog namreč ni poznala, igralci so točke dosegali le z zabijanjem golov. Kasneje so zaradi bolj zanimivega poteka igre začeli dodajati nove žoge.
Žoga je bila sprva rjave barve vendar so zaradi slabega vremena leta 1711 ugotovili, da se lokl v blatu zelo slabo opazi. Zato se je njegova barva spremenila v škrlatno.
Kmalu po tem dogodku je čarovnica Daisy Pennifold dobila idejo, da bi lokl začarala tako, da bi proti tlom padal počasneje. Žoga je igralcem ves čas namreč padala proti tlem, zato so morali iskalci ves čas hoditi ponjo. Pennifoldin lokl je tako v uporabi še danes.
Lokl je bil sprva le preprosta usnjena žoga, kmalu pa so ga začeli vedno bolj in bolj izpopolnjevati. Ker ga je bilo treba držati v eni roki, kar je bilo lahko zelo težavno so nanj dodali usnjen trak in luknje za prste. Kasneje, leta 1875 pa so odkrili urok oprijema in držanje žoge je tako postalo mnogo bolj preprosto. Zato so odstranili tudi vse prejšnje dodatke za boljši oprijem, saj ti niso bili več potrebni.

Štamf

Štamfi Štamfi so bili naprej preprosti veliki kamni, ki so jih ljudje začarali, da napadajo druge igralce. To se je izkazalo za veliko težavo, saj se je zgodilo, da so tolkači s svojimi kiji kamne razbili, igralce pa je nato preganjal uročen pesek.
Zato so kasneje v 16. stoletju ekipe začele uporabljati kovinske štamfe. Nekaj časa so bili v uporabi tudi svinčeni štamfi, ki so se izkazali za premehke. Kiji so na njih namreč puščali udrtine.
Danes so v uporabi železni ki merijo približno 25 centimetrov. Žoge so tudi začarane tako, da skušajo z metel sklatiti igralce, vedno pa napadajo tistega, ki jim je najbliže.

Zlati zviz

Zviz ima od vseh žog verjetno najbolj zanimiv nastanek. Nekoč, daljnega leta 1269, ko je bil quidditch že zelo popularen se je namreč zgodilo, da je nek bogat čarovnik na tekmo prinesel majhnega ptiča imenovanega zlati žvižgač. Rekel je, da bo tistemu, ki mu bo uspelo ujeti ptiča plačal 150 guldov. Ker je bila to seveda ogromna vsota denarja, se je tista tekma quidditcha sprevrgla v navadno lovljenje uboge živali, igralci pa so igro popolnoma ignorirali. Da žvižgač ni pobegnil je množiča uporabila odbojni urok, da je ostal na igrišču. Mladi čarovnici Modesty Rabnott pa se je živalca zasmilila, zato jo je s priklicnim urokom priklicala k sebi. Ptiča je skrila pod plašč in se hotela odpraviti s tekme, ko jo je bogati čarovnik zasačil pri njenem dejanju. Plačati je morala 10 guldov za motenje igre, žival pa je na srečo lahko izpustila v svobodo.
Toda ta tekma je zaznamovala celoten potek quidditcha. Od takrat naprej se je zlati žvižgač začel uporabljati na vsaki tekmi. Ekipi se je pridružil tudi nov igralec - iskalec, ki so ga imenovali lovec. Njegova naloga je bila, da ulovi in ubije žvižgača, ekipi pa to prinese 150 točk. Zakaj ravno toliko? To je spomin na takrat, ko je bogati čarovnik ponudil 150 guldov tistemu, ki ujame ptiča.
Ker je igra postala tako popularna pa je začela populacija zlatih žvižgov strmo padati. Bilo so že na robu izumrtja, ko so zaradi čarovnice Elfride Clagg postali zaščitena vrsta. Zato se jih ni smelo več uporabljati v quidditchu. Elfrida je tudi postavila Rezervat Modesty Rabnott. V njem so bivali zlati žvižgači, rezervat pa je tudi preprečil njihovo dokončno izumrtje.
Veliko ljudi je začelo iskati zamenjavo za ptiča, ki jo je odkril čarokovač Bowman Wright iz Godricovega dola. Njegov izum je bil zelo podoben zvizu, ki ga poznamo danes: zlata kroglica s srebrnimi krili, enake teže in velikosti kot zlati žvižgač. Iznajdba je bila tudi začarana tako, da je ostala znotraj igrišča, zato ni bilo treba več uporabljati urokov odboja.

Zanimivosti:

•Leta 1921 je iskalcu Rodericku Plumptonu uspelo zviz ujeti že po 3,5 sekundah. Roderich je le malomarno zamahnil z roko, ko se je igra začela, ko se je zviz znašel v njegovu roki. Mnogi so prepričani, da je šlo le za slučaj, Roderich pa je vse do svoje smrti zatrjeval, da je to storil namerno.
•Nekoč je ekipa Banchory Bangers po končani tekmi ulovila zmaja ter ga uporabila kot maskoto. Kmalu so sprožili pravi škandal.
•Kennilworthy Whisp je leta 1952 napisal knjigo Quidditch skozi stoletja. Ta podrobno opisuje zgodovino, razvoj in pravila quidditcha.
•Na Japonskem, kjer quidditch že stoletja nabira privržence imajo navado, da po porazu zažgejo svoje leteče metle.


Quidditch se je skozi stoletja nato še dodatno razvijal, toda bistvo igre je ostalo enako. In nastal je najslavnejši šport v čarovniškem svetu, ki ga poznajo prav vsi.

Ashley Thompson, Gryfondom