Rastlinoslovje
Referat

Vrba

Ustvarjeno: 21.12.2020

Opis

Vrbe so listnate rastline, ki največkrat rastejo v obliki grma, pogosto pa jih najdemo tudi v obliki dreves. Nekatere zrastejo tudi do 30 m v višino, medtem ko so zlasti arktične in alpske vrste nizke rasti.
Vrbe so dvodomne *rastline, z ženskimi cvetovi na eni in moškimi cvetovi na drugi rastlini. Razen v času polnega cvetenja, je težko razlikovati med moškim in ženskim drevesom. Najlažje jih razlikujemo takrat, ko na posameznih cvetovih v socvetju oziroma mačici postanejo vidni prašniki pri moški ali pestiči pri ženski rastlini. Moške mačice se takrat odenejo z izstopajočimi prašniki zlato rumene barve, ženske s pestiči pa ostanejo zelene. Najprej se pojavijo cvetovi v obliki mačic, pozneje še listi. Listi so večinoma podolgovati, lahko pa tudi okrogle oblike in običajno z nazobčanimi robovi. Lubje vrbe je sivo, na vejah gladko, v spodnjem delu debla pri starejših rastlinah razpokano. Vrbe so večinoma žužkocvetke, njihovi opraševalci so čebele in to je njihova prva spomladanska paša.

vrba vrba


Razmnoževanje

Vrba se razmnožuje s semeni ali s potaknjenci. Vrbini plodovi so drobne glavice. Ob zrelosti vzdolžno počijo in iz njih v belih kosmih izletijo številna drobna dlakava semena. Seme je izredno lahko in brez zaloge hrane za začetni razvoj. Zato je življenjska doba semena kratka in zaradi tega so vrbe običajno vezane na vlažna tla, kjer seme lahko hitro kali.

Za vrbe je značilna hitra rast v mladosti. Dnevno lahko doseže v glavni rastni dobi tudi do 10 cm prirastka. Celoletni prirast vrbe v optimalnih razmerah je v prvih letih običajno okoli dva metra in pol. Vse vrbe imajo rade humusna in vlažna tla, uspevajo pa tudi na težkih zamočvirjenih ali suhih tleh. Za dobro rast potrebujejo zračna tla, ki naj bi bila nevtralna ali rahlo kisla. Drevesa niso občutljiva na sezonske poplave. Vrba uspešno raste na rastiščih, kjer se razmere vlage pogosto spreminjajo in kjer menjaje prihaja do poplav in suš. Potrebuje sončno ali polsenčno lego, le čista senca ji ne odgovarja.

Koreninski sistem dreves razvije globoko glavno korenino, ki lahko doseže talno vodo, ki je tudi do 4 m pod zemljo in številne površinske korenine.


Razširjenost

Vrbe spadajo med najstarejše cvetnice na Zemlji, saj so njihov pelod in ostanke listov odkrili med geološkim raziskovanjem krednih kamnin in s tem dokazali, da so bile na zemlji razširjene že pred več kot 130 milijoni let. Danes predstavnike rodu vrb najdemo povsod po svetu. Osnovni vzroki velike razširjenosti segajo daleč nazaj v čas po ledeni dobi, ko so se vrbe izkazale kot pionirji ponovne poselitve, saj so bile med prvimi, ki so bile sposobne rasti v mejnih življenjskih razmerah. Zaradi njihove prilagodljivosti jih tudi danes najdemo skoraj v vseh življenjskih okoljih. Seme vrbe je hitro kaljivo in lahko, zato ga veter zlahka raznese po velikih površinah. Vrbe so sposobne prenašati klimatske ekstreme in se hitro prilagodijo na vse vrste tal. To jim daje veliko prednost pred drugimi drevesnimi vrstami.


Uporaba

Uporabnost vrbe je različna. Lubje vrbe se uporablja v zdravilne namene. V preteklosti so za hrano uporabljali mlade kuhane poganjke, posušeno in zmleto notranjo stran lubja so dodajali moki za peko kruha, kot nadomestek za pravi čaj so uporabljali liste. Pomembna je tudi tehnična uporabnost vrbe. Les vrbe je primeren za obdelavo. Mlade šibe vrbe se uporabljajo v pletarstvu. Vrba je hitrorastoča rastlina, zato je primerna za vzgojo v zunaj gozdnih nasadih za pridobivanje biomase ali kot surovino v papirni industriji. Zaradi močnega koreninskega sistema so uporabne za utrjevanje brežin.

V Sloveniji je gospodarski pomen vrbe, v primerjavi z drugimi drevesnimi vrstami, majhen. Eden od razlogov je tudi ta, da je pravih rastišč, ki bi ji idealno ustrezala, zelo malo. Že v sosednji Hrvaški in v Vojvodini je veliko bolj cenjena, saj so območja ob reki Savi in Donavi večinoma zasajena z vrbo. Gospodarsko najpomembnejša vrba na tem območju je bela vrba, iz katere so žlahtnitelji vzgojili celo vrsto klonov, ki se uporabljajo za zasajanje različnih nasadov.


Nega

Prezimno trdna drevesa, ustreza jim bolj svetlo rastišče in za vse vrste ne preveč suha tla. Vrbo je potrebno redno obrezovati, še zlasti po cvetenju jo je priporočljivo obrezati in redčiti veje, saj tako razbremenimo steblo težkih olistanih vej.


Bela...vrba

Ime bela je drevo dobilo po značilni beli barvi spodnjega dela listov. Drevo zraste od 20 do 25 metrov visoko, deblo pa doseže do 60 cm v premeru. Lubje po deblu je sivo in z leti razpoka, po vejah pa je gladko in svetlejše sive barve. Krošnja drevesa je velika, sestavljena pa je iz dolgih visečih vej. Mladi poganjki so rdečkaste barve in so izredno upogljivi.

bela vrba bela vrba

Listi so suličasti in dolgi med 7 in 10 cm. Na obeh koncih so zašiljeni. Po zgornji strani so svetleče zeleni, po spodnji pa poraščeni z gostimi kratkimi belimi dlačicami. Peclji so kratki, listni rob pa je drobno narezan. Cvetovi so združeni v mačice. Moške mačice so dolge okoli 7 cm in imajo po dva prašnika in rumene prašnice. Ženski cvetovi so manjši in rahlo povešeni. Bela vrba cveti marca in aprila, cvetovi pa se pojavijo približno ob istem času kot listi. Plodovi bele vrbe so majhne okroglaste tvorbe, polne semen, ki imajo na zgornjem koncu šopke majhnih belih dlačic.

Razširjenost

Bela vrba se razmnožuje s semeni ali s potaknjenci, največkrat pa se zadržuje ob vodah. Uspeva v Evropi, srednji Aziji in severni Afriki. Včasih so oglje, pridobljeni iz lesa bele vrbe uporabljali pri izdelavi smodnika, lubje pa so uporabljali za strojenje. Lubje bele vrbe vsebuje tudi učinkovine za lajšanje glavobola.


Japonska pisanolistna vrba

Japonska pisanolistna vrba (Salix Hakuro Nishiki) je vrsta vrbe, ki pa je zaradi svojih pisanih listov veliko bolj dekorativna od ostalih vrst vrbe. Spomladi so listi rozasti in se kasneje spremenijo v zeleno-bele. Jeseni pridobijo še nekaj rumenkastega odtenka. Največkrat jo oblikujemo kot rastlino na tankem deblu s krošnjo v obliki krogle.

japonska pisanolistna vrba japonska pisanolistna vrba


Rdeča vrba

Rdeča vrba (Salix purpurea) je pionirska vrsta, saj je med prvimi lesnimi rastlinami, ki zasedejo neporasel prostor. Zraste v grm s tankimi škrlatnimi ali rumenorjavimi vejami. Cveti pred olistanjem, njeni neznatni cvetovi pa tvorijo socvetja – mačice. Vrbe so dvodomne. Rdečo vrbo bomo med cvetenjem najlažje spoznali po moškem cvetu, v katerem sta dva prašnika, ki pa sta zrasla in dajeta vtis enega. Krovna luska (na bazi ’prašnika’) je dvobarvna, zgoraj temna, spodaj svetla. Prašnice so sprva rdeče, kasneje pa rumene. Popolnoma razviti (poletni) suličasti listi so povsem goli. Dolgi so do 12 cm, najširši so v zgornji tretjini. Njihov rob je drobno nazobčan. Rdeča vrba je razširjena po vsej Sloveniji.

rdeča vrba rdeča vrba


Zlata...vrba

Kaj je zlata vrba? Gre za sorto bele vrbe, navadno drevo, ki izvira iz Evrope, osrednje Azije in severne Afrike. Zlata vrba je v marsičem podobna beli vrbi, vendar njena nova stebla rastejo v svetlo zlati barvi. Gojenje zlate vrbe ni težko na ustreznem mestu.
Evropski naseljenci so v to državo v 1700-ih letih prinesli belo vrbo (Salix alba) in skozi stoletja pobegnili in naturalizirani po celini. Njeno lubje je temno rumene barve. Ena od različic, ki se je razvila iz bele vrbe, je zlata vrba (Salix alba ‘Vitellina’).

zlata vrba zlata vrba

Kaj je torej zlata vrba? Po podatkih zlate vrbe gre za drevo, ki je videti kot bela vrba, vendar daje novo rast barvi rumenjakov.

Gojenje zlate vrbe

Te vrbe rastejo v ameriškem ministrstvu Odpornost za rastline v kmetijstvu 2 do 9. To pomeni, da lahko živite, če živite v celinskih ZDA.
Svetla stebla res pozimi izstopajo na vašem dvorišču in ponujajo zanimanje za mirujoči vrt. Pravzaprav mnogi vrtnarji začnejo gojiti zlate vrbe zaradi nenavadne barve stebel. Zato se zlata vrba pogosto goji kot grm z več stebla in ne kot eno samo steblo. Če ga gojite za barvo mladega lubja, boste vsako leto želeli čim več novih debla.
Če se sprašujete, kako gojiti zlato vrbo, boste z veseljem slišite, da ne potrebuje veliko vzdrževanja. Nega zlate vrbe ni dolgotrajna ali zapletena. Zlato vrbo posadite na sončno mesto v dobro odcedna tla za najboljšo rast. Drevo raste tudi v delni senci.
Zlate vrbe imajo kulturne zahteve, podobne zahtevam drugih vrb. To pomeni, da je skrb za zlato vrbo v bistvu enaka kot vsakršna nega vrbe, zato razmislite o tem, da jo posadite na mestu z mokrimi ali vlažnimi tlemi.
Nega zlate vrbe lahko vključuje tudi močno obrezovanje. Če želite, da drevo raste kot večstebelni grm, vsako zimo režite veje blizu tal. To storite, preden se pojavi nova rast. Ker zlata vrba hitro raste, boste morda pred koncem rastne sezone videli poganjke višje, kot ste.


*No, tukaj bom zaključila. V referat sem vložila precej časa, ampak sem se med delom zabavala. Upam, da vam je bil referat všeč in ste uživali v branju.


```L.p. Elizia Kottler, Gryfondom``
Število besed: 1513