Rastlinoslovje
Referat

Pravljice, basni, miti in legende o čarobnih rastlinah

Ustvarjeno: 2.1.2020 Posodobljeno: 5.1.2020

Pozdravček!

Tokrat bom govorila o pravljicah, basni, mitih in legendah o čarobnih rastlinah.
Veliko čarovnikov bi reklo, da so pravljice, miti, basni in legende staromodne in preveč “dojenčaste”, kot bi rekli bunkeljni.
Pravzaprav pa ne. Mnogo zanimivih stvari tiči v teh pripovedkah. V nekaterih celo preveč, da jih nebi prebrali.


Pravljice

Pravljice o čarobnih rastlinah so masivni razvoj doživele šele v tretjem stoletju. Nekatere so bile zapisane na kamen, nekatere na pergament, nekatere pa celo na notranjo stran kožastih oblačil.

Prvi zapisano pravljico o magični rastlini je napisala Jenevie Hudson, Irska pisateljica knjig in filmskih scenarijev.
Pravljico Zobotrebka je napisala prav ona. Spodaj sem dodala odlomek iz pravljice.

“Bila je temna noč. Maya se je počasi premikala v sanje. Ko je ura že skoraj odbila polnoč, je nekaj zaropotalo. Spodaj, v koči. Mayo je zvok prebudil. Skočila je na noge in se potiho odpravila po stopnicah. S tal je pobrala svetilko, nato pa opazila najbolj nepričakovan dogodek. Videla je njeno lesko, ki je spreminjala barvo. Uščipnila se je. Mislila je, da sanja.
Leska je rasla hitreje in hitreje. Hitreje, kot bi Maya lahko rekla OJOJ.
Maya je pobrala kamen iz tal, pa čeprav ni vedela, kako se je pojavil tam. Hitro ga je vrgla v lesko, ki se je zasvetila, ko jo je zadela s kamnom. Sobo je prešinil trk in svetloba se je razporedila po njej. Odjeknila je še majcen eksplozija in ko je Maya spet lahko pogledala, je bila na tleh leska. Trdno ovita v led.”

Poleg pravljice Zobotrebka so pomembne pravljice tudi:

◈ Čarovnija (Merlin Gotskow)
◈ Roka bunkeljskega žajblja (Minneau Roggot)
◈ Čarobna magnolija (Hermina Preets)
◈ Vrba Mesarica (Tilly Matilda)
◈ Zgodba o Vrbi Mesarici (Brad Meyko)
◈ Francoska solata (Jill PronounsHerNameAsJell)

Pomembno vlogo v svetu pravljic o čarobnih rastlinah je imela tudi pravljica Francoska solata čarovniške avtorice Jill PronounsHerNameAsJell. Pravljico je napisala v spomin na svojo umrlo sestro Tullie, ki je doživela tragicno smrt, ko je bila stara le 7 let. Zapisala sem tudi odlomek:

“...in zgodilo se je. Kar naenkrat je čez okno priletela solata. In ravno je zadela pult, je čez okno priletela se šunka. Poli ni Imel pojma kaj se dogaja. Pobrala je vsa živila, ki po padla na tla in lovila ostale dobrote, ki so letele čez okno.”

Basni

Basni o čarobnih rastlinah so se zapisale šele 500 let po prvi basni, ki so si jo pripovedovali.

Stokovnjaki naj bi najstarejšo in prvo izmišljeno basen (ki se sprehajala od ust do ust) poimenovali pra-basen.

Pra-basen naj bi govorila o dečku Miku, ki se s prijateljico Jane odpravi na popotovanje po čarobnem gozdu. Na poti naj bi srečala medveda, ki igra na kitaro, veverico, ki se postavlja z risanjem odličnih slik in miško, ki rada pleše latinsko-ameriške plese.

Pra-basen naj bi prvi povedal Mate Lo Jones, kateremu pa naj bi to isto basen prva povedala bunkeljska babica Matilda Heast.
Mate je basen povedal prijateljici Jo, ona pa naj bi jo pripovedovala družini, družinskim prijateljem in sosedom.

Pomembne basni so bile tudi:

◈ Mleko in kruh (Vladoslav Williams)
◈ Najboljše basni tete Hurray (Annie jones)
◈ Tisoč in en cvet (Lanne Ayerr Joggs)
◈ Tri miške in dva medveda (Mathew Godrick)
◈ Matilda in Mattey (Matte Yorgan and Matilda James)

Tukaj sem zapisala še odlomek o pra-basni:

“Mike je prestrašeno stopil do medveda in z Jane za hrbtom vprašal: Gospod? Mar veste kje je UlicaPodVezjo? Medved je odložil kitaro in zapel: UlicaPodVezjo, nahaja se v zraku. Gor se ozri, tam na vsa vprašanja odgovor se dobi. Mike se je ozru nad nebo, kjer je stalo ogromno drevo, ki je lahkotno in lahkomiselno lebdelo v zraku.”

Miti

Prve mite o čarobnih rastlinah je zapisala čarovniška pisateljica Georgia Maytells.

Georgia mitov sicer ni napisala ali si jih izmislila, je pa mite, ki so se do tistega dne prenašali le ustno zapisala v veliko zbirko knjig Izpostavljeno soncu.

Georgia si je na podlagi vseh prebranih mitov izmislila tudi svojo mitično zgodbo z naslovom Tam nekje, na drugi strani.
Zgodba (mit) je napisana v 26. poglavjih, ki se jih da opisati zelo na kratko, vendar pa je le boljše, da celotno originalno zgodbo le preberete in se pustite potopiti v ta čarobni svet.

Odlomek:

“Ko je kentaver počasi jezdil v ta neznani svet in kjerkoli je jezil je za seboj pustil rahel grm, kamen, zemljo, ki v svet spremenila se je, čez kratek čas. Ta kentaver je obrodil sadove na Zemljini zemlji. Na bunkeljskih vrtovih dal je zasaditi dobrine. Tak svet je zdaj. In zaenkrat bo tak tudi ostal.”

Veliko mitov so takratšnji vladarji na oblasti označili za lažnjive, žaljive ali celo grozeče, saj so omenjali, da se zemlja bori sama (in podobno).

Eden takih stavkov je bil tudi: "Mati zemlja nima vodnika. Ne ni ljudstvo. Ona se bori sama, zase. Nje sad noben ne nadzira, ga ni in ga ne bo. Ni na njej, materi nas, samega čarovnika, čarovnice ali bunkeljna, ki bi ji bil glavni." Točno ta stavek je zelo razjezil takratnega Kleiskega vladarja Juriusa II. Mislil je, tako kot vsi ostali, da ga zemlja Zemlje zaničuje in ponižuje. Želel je doseči svoj prav in tako zagnal vojno proti zemlji. Požigal je polja in vse, kar je Zemlja ustvarila.

Legende

Legende o čarobnih rastlinah so bile prvi zapis z Vlaskem jeziku. Na lastne oči prerokinje naj bi jih slišala Mati Legendnica ali Russca mati.

Tistega desetletja so bili na oblasti Russci. Mogoče mislite, da so bili podobni današnjim Rusom, ampak se v tem primeru le neizbežno motite.

Russci so živeli na območju današnjega Kosova. Kamorkoli so šli, so s seboj nesli veliko knjigo o njihovi bogini Zalli.

Zalla naj bi bila boginja, ki je živela v magnolijinem cvetu. Če jo kdorkoli razjezi odvrže enega od 5ih listov na njej. Ko ji zmanjka lističev na cvetu, spremeni svojo obliko v čoveško bitje.


Poleg vsega tega naj dodam, da se je čarovniško literarno obdobje čarobnih rastlin najbolj razvilo malce pred rojstvom enega najboljših čarovnikov, Albusa Dumbledorja.

(𝓿𝓲𝓻𝓲 : pravljice = Preroške novice, Najboljše pravljice o čarobnih rastlinah, Mrs. Ochrowt, bajke = članek iz leta 1756 v Preroških novicah, Mrs. Ochrowt, miti = članka iz Preroških novic iz leta 1744 in 1835, pisateljica za Neznano Andrrea Tiville, legende = Mrs, Ochrowt in Preroške novice)