Rastlinoslovje
Referat

Zdravilne rasline

Ustvarjeno: 18.6.2020

V tem referatu bom opisala nekaj zdravilnih raslin iz čarovniškega sveta, prav tako pa jih bo nekaj tudi bunkeljskih. Uživajte v branju!


Kaj so zdravilne rastline?

Zdravilne rastline so rastline, ki jih uporabljamo za celjenje ran, zdravljenje bolezni ali ugrize žuželk. Zdravilne rastline v čarovniškem svetu so ponavadi zelo redke, saj so oni razvili način zdravljenja z uroki in napoji. Bunkeljni so pa čisto druga zgodba. Oni imajo sicer zdravnike, a tudi potrebujejo zdravilne rastline, npr. baldrijan, kamilice, aloe vera… Največkrat uporabljajo liste, korenine in steblo. Ponavadi jih sicer predelajo v razne kreme in losjone.

Čarobne rastline

Rožnjarica

Ta rastlina izgleda kot steklenica, njen zdravilni del pa je prav v tej steklenici. Če namreč odmašiš njen pokrovček, iz nje brizgne rožnata tekočina. To tekočino moraš takoj ujeti s svojo stekleničko, saj po treh sekundah neha brizgati, tekočina, ki je padla na tla, pa v trenutku izgine.
Rožnjarico zelo težko najdomo, saj raste le v gozdovih z visokimi drevesi, kjer na travo posije le malo sonca. Prav tako je tudi zelo majhna, njena povprečna višina je le 10 cm.
Prav tako za rast ne potrebuje hrane, temveč le vodo, ki jo srka skozi svoje korenine.

Zanimivo pri njej je, da se sploh ne brani, ko ji človek pride blizu, saj je njena tekočina strupena. Deluje enako kot kislina, če človeku brizgne na kožo. Le malo ljudi ji je pobegnilo živih, do sedaj le 5, od tega je le enemu uspelo v laboratorij prinesti nekaj njene čarobne tekočine. To zdaj uporabljamo za napoje in celjenje ran.
Vem, da sem prej rekla, da na koži deluje kot kislina, a na ranah deluje ravno nasprotno. V trenutku jo čisto neboleče pozdravi.

Vodna lovkačka

Ta rastlina je svoje ime dobila po petmeterskih lovkah, ki ji rastejo po vsem telesu. Z njimi varuje cvet, ki se nahaja točno v sredini, med vsemi njenimi lovkami (ima jih okoli 15). Cvet je zanjo tako pomemben, saj se v njem nahaja cvetni prah, ki obolele s kakšnimi čarobnimi boleznimi takoj povrne v normalno stanje.

Vodna lovkačka ni tako redka rastlina, ampak njen cvetni prah pa je izjemno redek, saj se včasih zgodi, da rastlina v cvetu nima prahu. Mnogi čarovniki so se podali na lov za prahom, a ko se vsi opraskani prebili v sredo lovk, so tam našli le cvet.

Raste pretežno v deževnih gozdovih (v mlakužah), a nekaj se jih najde tudi v krajih, kjer veliko dežuje, čeprav korenin nimajo povsem v vodi.

Vodna lovkačka ima lovke sicer zelo dolge, a njene korenine so zelo kratke, približno 15 cm.
Cvet je zelo velik, vsaj trikrat večji od normalnih cvetov. Okoli glavnega cveta so v krogu razporejeni tudi manjši cvetovi, a v njih ni prahu.

Kako prepoznamo, da v cvetu ni prahu?
Sicer ni tako preprosto, a če imaš ostro oko za podrobnosti, je dokaj enostavno.
Navadna Vodna lovkačka (s prahom) ima cvet obarvan belo, z malo pridiha vijolične. Če pa v cvetu ni prahu, bo ta obarvan belo z malo zelene. Ti dve barvi sta si na rastlini zelo podobni, zato večina ne zazna razlike med njima.

Bunkeljske rastline

Kamilica

Kamilica je zelo razširjena bunkeljska rastlina, ki jo najdemo po vsem svetu. Edini uporabni del kamilice je njen cvet, saj ga uporabljamo za čaj, ki ga pijemo, ko zbolimo. Prav tako lajša nespečnost in ureja prebavo.
Zraste od 15 do 60 cm.
Sejemo jo v aprilu in maju. Rada se tudi seje sama, kar pomeni, da če jo poseješ eno leto, bo tudi naslednje leto spet zrasla.

Neželeni učinki
Če kamilico uživamo preveč redno, lahko povzroči slabost in bruhanje, še redkeje pa se zgodi, da se ti po telesu pojavijo izpuščaji.
Lahko povzroča tudi alergije.

Kozmetika
Kamilico se v kozmetiki pogosto uporablja, večinoma za:

  1. Kot olje za kopel
  2. Kot krema ali obrazna voda (pomirja razdraženo, pordelo in občutljivo kožo)
  3. Kot ustna vod (pomirja razdražena usta in dlesni)
  4. V zdravilni prsti z eteričnim oljem mirte jo uporabljamo kot obrazno masko za občutljivo kožo.

Aloe vera

Aloe vera je ima dobila po besedi vera, ki izvira iz latinske besede verus in pomeni pravi. S tem je nakazano, da gre za pravo oziroma zdravilno alojo. Beseda aloe je afriškega izvora in označuj rastlino z mesnatimi listi.

Aloe vera je v bistvu križanec dveh rastlin izmed Aloe forbesii, Aloe inermis, Aloe scobinifolia, Aloe sinkatana in Aloe striata. Glede na to, da v naravi niso našli nobene rastline Aloe vera, kaže na to, da je to starodavni križanec med kakšnimi od teh vrst.

Ta rastlina zraste v višino enega metra. Njeni listi so usnjati in zadebeljeni. So temno zeleni, z malo pridiha sive. Na robovih listov imajo tope bodice. Na močnem soncu listi porumenijo, konice listov pa se lahko osušijo. Cvetno steblo zraste spomladi, je golo, meri pol metra v višino in nosi viseče rdečkaste, nekaj centimetrov dolge cevaste cvetove.

Zgodovina
Alojo naj bi uporabljali že Sumerci in Egipčani 4000 let pr. n. št. Prvi zapis o aloji je egipčanski papirus iz časa 1550 let pred našim štetjem. Stari Egipčani so jo baje uporabljali kot losion za nego kože. Imenovali so jo ‘rastlina nesmrtnosti’.
Okoli 600 let pred našim štetjem se je razširila na vzhod v Arabijo, Perzijo in Indijo. Arabci so jo poznali pod imenom 'puščavska lilija'. Iz alojinih listov so stiskali sok in gel ter ga shranjevali v boršah iz kozje kože. Alojino kašo so sušili na soncu in zmleli v prah.
Danes od nje uparabljamo alojin sok.

Uporaba
Večinoma se uporablja mehka sredica, iz katere se iztisne sok, ki se hitro kvari, zato se za domačo uporabo pripravlja svež. Zdravilni učinek aloje se uporablja za kožne poškodbe, mehurje, pike insektov, glivična vnetja, ozebline, sončne opekline in podobne poškodbe.

Aloe vera se v kozmetiki uporablja kot pilule, spreji losioni, napitki, želeji in kreme. Predelava aloje je v industriji kar velik izziv, saj jo je težko predelati brez konzervansov, brez njih pa se na koži pojavijo glivice.


Zdravilnih rastlin je sicer še veliko več, kot sem jih jaz opisala, a upam, da vam je bilo všeč.
Lepo preživite počitnice!
Stacie Moon, Pihpuff