Zmajeslovje
Referat

Zmaji

Ustvarjeno: 8.10.2019

Zmaji

Evolucija zmaja

Ljudje so dolgo mislili, da so zmaji genetsko najbolj podobni plazilcem. V poznem 19. stoletju pa so odkrili, da temu ni tako. Magiarheolog Drake Newton, ki je prisostvoval pri preiskovanju fosilov praptiča, je ugotovil, da so to skupni predniki zmajev in ptičev.

Čarovniška skupnost je bila nad tem najprej precej ogorčena, saj je to pomenilo, da zmaji niso vrsta magičnega kuščarja, kot so bili prepričani pred tem. Leta 1908 je skupina nemških magiarheologov, ki jih je vodila Ignacja Ząbek, čarovnica poljskih korenin, odkrila okostje zgodnje vrste zmaja – ta je imel namesto šestih udov štiri, sprednji pa so bili razviti v precej primitivna krila.

Več podobnih odkritji po vsem svetu je pripomoglo k temu, da so magiarheologi prišli do končnega zaključka, da so zmaji potomci praptičev, ki so prišli v stik z magijo.

Klasifikacija zmajev

Zmaje uvrščamo v razred zmajev (dracophyceae), znotraj razreda pa se delijo na tri redove: azijske zmaje (asiales), evropske zmaje (europaes) in ameriške zmaje (americaes). Kačasti zmaji (anguineae) so podred azijskih zmajev in hidrasti zmaji (hidraineae) podred evropskih zmajev.

Med azijske zmaje uvrščamo štiri družine zmajev: kitajske zmaje (seresaceae), japonske zmaje (iaponicaceae), morske zmaje (aequoraceae), in kačjetrupne zmaje (serpentcorpoaceae).

Med tem ko družino japonskih in kitajskih zmajev predstavljata le dva rodova (ryuu oz. long), se morski zmaji delijo na krilarje (pinnae), brezokončninarje (sinartus) in okončninarje (artus). Kačjetrupni zmaji se delijo na indijske zmaje (aiagar) in oceanske zmaje (taraakona).

Znan predstavnik iz rodu long je kitajski gobarjevec (L. moguu), znan predstavnik rodu taraakona pa breznogi opalnoočec (T. antipodea).

Med evropske zmaje uvrščamo tri družine zmajev: prave zmaje (draconiaceae), slovanske zmaje (slavicaceae) in hidre (hidraceae).
V družino pravih zmajev spada le en rod (draco), in enako je s hidrami (hidrae), slovanski zmaji pa se delijo na ruske zmaje (zmei), zmajokače (smokii), balkanske zmaje (balcaniae), vremenske zmaje (tempestate) in jamske zmaje (pozoii).

Znani predstavniki pravih zmajev so navadni welški zelenec (D. viridis), hebridski črnuh (D. nigrum), madžarski oz. romunski reporoževec (D. caudacornus), norveški grbavec (D. gibbum), švedski kratkogobčnik, (D. brevis) in romunski dolgorog (D. longuscornus). Znan predstavnik ruskih zmajev je ukrajinski železnotrebušnik (Z. ferrum), znan predstavnik jamskih pa proteus (P. proteus), ki ga bunkeljni sicer imenujejo človeška ribica (proteus anguinus). Hidre so izumrle v času Antične Grčije.

Obstaja le ena družina ameriških zmajev – ptičasti zmaji (avisaceae). Tudi v to družino spada le en rod zmajev – pernati zmaji (atototlae).

Znan predstavnik tega rodu je perujski kačjezob (A. coatltlantli).

Anatomija

Vsem zmajem je skupno to, da imajo luske in bruhajo ogenj. Azijski zmaji imajo navadno dolg, kači podoben trup, evropski in ameriški zmaji pa imajo okostje bolj podobno mačkam ali psom.

Prav tako imajo vsi zmaji votle kosti in so ognjekrvni. To pomeni, da je njihova kri vedno tako vroča, kot je tudi ogenj ki ga bruhajo.
Za hidraste zmaje je značilno, da imajo več glav. Krilarji, okončninarji, oceanski zmaji, pravi zmaji, ruski zmaji, balkanski zmaji, Vremenski zmaji in pernati zmaji imajo navadno krila, med tem ko jih kitajski, japonski, brezokončninarji, hidre, zmajokače in jamski zmaji nimajo.

Vsi ameriški zmaji, kitajski in japonski zmaji imajo peresa, ki so v nekaterih primerih še podobna ptičjim ali spominjajo na dlako.