Ko pade noč
Poglavje

Prvo poglavje

Ustvarjeno: 16.3.2020 Posodobljeno: 16.5.2020

1.

Pohupala sem avtu pred sabo, ki se ni premaknil že dobre tri ure.
Zaprla sem oči in zavzdihnila. Glavo sem naslonila na volan in iz samega dolgčasa skoraj zaspala. V zadnjem trenutku sem dvignila pogled in opazila, da se počasi premikamo. Takrat so po radiu povedali, da se bo meja kmalu izpraznila.
Jaz sem kot ena izmed ljudi v tej gneči spet zavila z očmi. Mislim, da bom enkrat mogla k okulistu, ker me zanima, če bo po tej nori vožnji kaj novega odkril.
Kmalu sem prišla do meje, kjer sem kar hitro opravila. Počasi sem vozila in kmalu prišla do Dunaja.
Široke, z ljudmi in vozili natrpane ulice so v temi tekle maraton mimo mene, jaz pa sem v približno eni uri take vožnje prišla na cilj. Bila je že skoraj polnoč, na tem robu mesta pa so luči še vedno barvno utripale.
Po moji slabi navadi sem zaloputnila avtomobilska vrata, zaklenila avto in se obrnila proti bloku pred mano. Kar predstavljala sem si, kako se tukaj dogaja kakšno snemanje filma ali kaj podobnega.
Stopila sem do vhodnih vrat, ki so bila lesena in že malo zdelana, a so vseeno oddajala občutek prijetnosti in pozvonila na enega od priimkov.
Nekaj časa sem čakala, potem se je oglasil znan glas moje prijateljice: “Hallo?” "Hallo, Ich bin Emely," sem se predstavila moji prijateljici, ki sem jo poznala že od prvega razreda osnovne šole. “Emely, si to ti?” je končno spregovorila v mojem jeziku. "Ja!" sem ji odgovorila v nemščini, ona pa se je zahahljala.
“Pridi naprej!” je zaklicala in mi odprla vrata. Vstopila sem skozi in prišla do lepega lesenega stopnišča. Počasi sem se povspela po njem in potrkala na prijateljičina bela vrata, ki so kratkomalo iztopala med vsemi ostalimi, ki so bila iz borovega lesa. Potrkala sem in vrata so se gladko odprla v notranjost, tam pa sem zagledala mojo najboljšo prijateljico.
Vrgla se mi je v objem jaz pa sem končno vedela, da je pred mano oseba, ki ji lahko zaupam vse.
Prevzel me je občutek varnosti in malo je manjkalo, pa bi od sreče začela jokati.
"Kako sem te pogrešala!" je še vedno v objemu rekla Liana.
“Ah verjemi, jaz sem te še bolj. Doma je čisto drugače brez tebe,” sem ji vrnila in jo še tesneje objela.
"Govori kar hočeš, jaz sem te rabila kot kisik. Tukaj je neuzdržno brez tebe," mi je vrnila.
“OK, OK zmagala si, lepši govor si naredila,” sem se zasmejala in jo spustila. Vstopila sem v stanovanje in si sezula moje superge, medtem pa je šla ona v kuhinjo. Snela sem tudi plašč in se odpravila za Liano.
Čim sem vstopila v sosednji prostor, je do mene priplaval super vonj po cmokih. "Vau, cmoke si se naučila delati?" sem vprašala in ji kukala čez ramo. Nasmejano je pokimala in iz enega od predalov potegnila 2 bela krožnika na katera je naložila po štiri cmoke.
Bili so točno taki, kot se jih spomnim od njene mame; tako dobri, da se ti je zdelo, da so bili ustvarjeni za bogove in ne za navadne smrtnike.
Čez tri minute na najinih krožnikih ni ostala niti drobtinica več.
Li je že hotela vstati, ko sem jo prehitela tako, da sem jo ustavila z roko in besedami: “Pusti, bom jaz.”
Vzela sem najina krožnika in ju dala v pomivalni stroj, ki je bil kot predali lesen navzven in moderno opremljen odznotraj. Iz omarice nad štedilnikom sem vzela kozarca in Cedevito z okusom limete, ki sva ga obe pili že od osnovne šole. Prah sem stresla v oba kozarca, čez dala vodo, hkrati pa notri vrgla še žlički za mešanje. Enega sem stisnila Li v roko, potem pa začela naslonjena na kuhinjo srkati vsebino.
Čez kakšno minuto srkanja ter glasbe, ki se je predvajala na radiu, ko sem pogoltnila še zadnje kapljice pijače, je prekinila tišino: "Torej… Kako se imate doma?" Je kaj novega?"
"Mah… Niti ne; še vedno pritiskajo za Georga, jaz sem jih že parkrat nekam poslala, aja, pa Kailey je še vedno na tleh, zaradi Stephani, pač drama. Manjkaš mi tako in tako že od prvega letnika srednje, ampak najpomembneje je, da še vedno lepo voziva po ‘obisk-tu-obisk-tam’ metodi. Pa ti? Kako gre pri vas?"
“Z Liamom sva skupaj…” je zamencala Li.
Skoraj bi izpustila kozarec na tla. "Vidiš, včasih so slabe izkušnje pot do boljših…" sem se odločila za lep pristop.
Liam je bil moj fant v srednji šoli. Nekaj časa je bilo vse v redu, potem pa mi je začel dajati navodila s kom se lahko družim, da mu moram delati naloge… Zadnji dan najine zveze sem se mu uprla, takrat me je udaril. Nikoli ni vedel, da treniram borilne veščine preko interneta, zato je domov cmeral odšel on. Jaz sem mu naslednji dan v šoli, ko me je pričakal na klopci pokazala sredinec, ga vrgla na čevelj in ga pustila tam z odprtimi usti. Po tem dogodku je nazvezil govorice, da sem ga izsiljevala in da me je moral pustiti. Jaz se zanje nisem menila, ampak če me je kdo kaj vprašal, sem mu v obraz povedala, da sem razmerje končala jaz, ker me je udaril in vsi so se strinjali. Mislim, da so take stvari dovolj razumne stvari, da se veza konča.
“Upam, da s tabo ravna lepo,” sem se ji nasmehnila.
"Potem nisi jezna name?" se je še enkrat želela prepričati.
“Nate ne, si pa ne želim, da bi bila ti tudi v takem položaju kot jaz takrat,” sem odvrnila in skomignila. Kozarec sem odložila na mizo, ker sem vedela, da ga bom jutri zjutraj spet uporabila. Ošinila sem zapestno uro in opazila, da je že kar pozno.
"Greva zdaj spat?" sem vprašala in zazehala.
“Bo najbolje tako,” se je strinjala in me odpeljala v meni dobro poznano sobo za goste. Še vedno je bila taka, kot takrat, ko sem jo zapustila pred dvemi meseci, med počitnicami. Kovček sem odpra in iz njega vzela mojo pižamo, medtem ko je Li odšla v svojo. Kmalu sem slišala tuš, sama pa sem šla v sobno kopalnico si umila zobe in oblekla pižamo. Z vodo in krpico sem sprala make-up potem pa lase spustila iz čopa in na koncu ugasnila luč, pred posteljo snela copate in zlezla pod odejo. Zatisnila sem oči in kmalu me je zajela prijetna, mirna in zaželjena tema spanca.


To je moj prvi del zgodbe tukaj in resnično upam, da vam je všeč!