Winter Tales
Poglavje

Sah II: Izvor

Ustvarjeno: 3.8.2019

Profesorji Tnacsurocske akademije za izobraževanje in urjenje Galaktičnih Agentov ne bi mogli biti bolj navdušeni nad najboljšo učenko tretjega letnika tretje stopnje.

Sah Omos pa hvalospevi ne bi mogli bolj presedati, še posebej po tem, ko so ji dodelili naslov ‘redael fo rednammoc nootalp eno’ – vodnica poveljniškega voda ena.

Na Zemlji bi ji akademija bolj prikrito dala enak naziv, le da so ga tam bolj neuradno imenovali ‘vodja poveljniške skupine’ in niso imeli uradnih podelitev, kot je bila to praksa na Tnacsuroku.

Dearko je najbolj motilo to, da je bila akademija, sicer vojaška in diplomatska organizacija Zveze planetov Vie Lacteie, precej elitistična, skorumpirana in hipokritična do te mere, da so po nesreči, ki se je pred manj kot dvajsetimi leti zgodila v okolici planeta, njej znanega kot Gea, sodili o tem kdo je bil najslabši kapitan.

A sama je bila preveč svojeglava, da bi zaupala akademskim zgodovinarjem in skozi raziskavo ugotovila, da je Rupert Winter v resnici en bolj srčnih kapitanov. Le ladja Shining, ki ji je poveljeval, je bila napol razpadla in bila posledična za to, da se je nesreča zgodila.

Dekle s precej bujno grivo temnih kodrastih las se je spustilo po mrežastem kovinskem stopnišču v hangar.

Bil je precej večji od ostalih akademijskih hangarjev, predvsem zato ker je moral biti dovolj velik za deset ladji, dovolj velikih za posadko dvestotih in več mož. Vesoljska plovila v prostoru so bila večinoma sivih, belih in modrih odtenkov, enih bolj temnih drugih manj. Iz med vseh pa je najbolj izstopala po njenem mnenju najgrša od vseh – Orangesky.

Večinoma je bila takšne oranžne barve kot pomaranča, z nekaj belimi in fluorescentno oranžnimi linijami, notranjost pa je bila še bolj mučna za njene oče. Bila je večinoma bela, z oranžnimi gumijastimi tlemi in robnimi obrobami ter oranžnimi blazinami za stole, ki bi jih najraje vrgla iz ladje.

Kako je bila lahko ta oranžna pošast nadadmiralska ladja? Sah ni imela pojma, a dejstvo jo je sililo na bruhanje, pogled na ladjo, pa jo je nekajkrat že skoraj pripravil do tega, da si oči izkoplje iz očesnih jamic.

Ladjo je na žalost morala gledati vsak teden – prva skupina je bila vedno dodeljena admiralskemu plovilu, saj naj bi bili najsposobnejši za opravljanje dela, kakršnokoli je že bilo. In ker so se vsaj prva dva meseca po tem ko so bili razdeljeni v vode morali obvezno dobivati pred ladjo kateri so bili dodeljeni, je Sah z vsakim pogledom namenjenim vesoljskemu plovilu, ki ga je prezirala, vsaj v svoji domišljiji izgubila leto življenja.

Njen rednammoc nootalp jo je že čakal. Poleg nje je vod sestavljalo še šest članov.

Prvi je bil vedno razdražen človek po imenu Collin Müller, ki ga je pomirjala le bližina zemeljskega bitja, ki ga je v svojem jeziku imenoval cat, Katze ali Lovino. Živali sicer na šoli niso bile dovoljenje, a vodstvo je prepričal, da z bitjem živi v simbiozi – on bitju daje hrano in to ga v zameno pomirja. Simbiotična razmerja je bilo po galaktični ustavi prepovedano razdirati, zato so mu Lovina pustili obdržati.

Druga je bila iz iste zemeljske kolonije kot Collin. Ime ji je bilo Diana Evans in z zaprtimi očmi bi lahko pilotirala racnijskega lovca brez povzročanja vesoljskih ali zračnih nesreč. S tem se je hvalila od kar je na drugo stopnji premagala vse stopnje na simulatorju.

Tretji in četrti sta bila Hitonca, natančneje dvojčka Ouenonen in Douenonen Dertotan. Oba sta se skoraj bolestno izogibala vseh Hitonk in ženskam že na splošno nista bila preveč naklonjena.

Peti je bil Racni imenovan Keltho Fera, ki ga je bolj kot srečanje voda vedno zanimal njegov izgled v ogledalu in ki je veliko preklinjal nad političnim sistemom na planetu s katerega je njegova družina pobegnila pred usmrtitvijo kakšnih petnajst ali šestnajst let nazaj. Svoj rodni planet – Racni – je sovražil bolj kot katerikoli zagovornik demokracije v galaksiji.

Zadnja je bila Hitoffka Aserpan Effomon. Sama po sebi ni bila nič posebnega, a zaradi zgodovine med Hitoffci in Hitonci so si bili Ouenonen, Douenonen in ona vedno v laseh.

Sah se je včasih zdelo, da je edina normalna oseba v svojem okolju.

Videla je vse napake akademije.

Videla je kako so spregledali uspehe kapitana Winterja, ker se je ladja zaletela v Luno.

Videla je kako grozno napako so inženirji naredili, ko so za glavno barvo Orangesky izbrali to grozno oranžno barvo.
Videla je, da tisti z ladje Starmind – ladje na katero so pošiljali ‘najslabše’ v letniku – prav tako dobri kot njen poveljniški vod.
In to jo je navdajalo jezo.

Velikokrat je premlevala o tem, tiho, v zavetju svoje sobe. Imela je zvezek, v katerega je pisala svoje jezne misli, da je lahko neovirano nadaljevala s svojim življenjem.

Na akademiji že leto ali dve ni bila srečna in to ji je jemalo vsako najmanjšo trohico motivacije.

In v tem trenutku, ko je prispela do svojega voda, se ji je ponovno utrnila ideja. Ta je prišla vsake toliko časa in se motala po njenih možganih, dokler je Sah ni zamenjala s kakšno novo mislijo.

A vedno se je vračala k temu.

In ko se je pridružila ostalim, se je dokončno odločila.

Njihova mentorica Yelhsa Retsehcniw – sicer profesorica zgodovine – jih je pozdravila v glavnem jeziku planeta. Tnacsuroščina ji ni bil ljub jezik. Dearščina je mehek jezik, seveda čisto nesoroden nekoliko grobi Tnacsurošini.

Ljubša ji je bila Zemljanščina, katerakoli.

A ker so bili na Tnacsurocu, se je že zelo mlada morala navaditi na nevšečen jezik.

Le na pol je poslušala profesorico, med tem ko je načrtovala idejo, ki jo je prvič dobila kakšnih osem mesecev nazaj. To je morala narediti, zase in za svoje mentalno zdravje.

Po srečanju jo je nagovoril Collin, ki mu je nekako vedno uspelo opaziti ko je koga kaj trlo. “Sah, je kaj narobe?”

Odkimala je. Bila je odločena izpeljati načrt, kar jo je, če nič drugega, ponovno napolnilo z upanjem v boljšo prihodnost za celotno galaksijo.

“Samo razmišljam,” je odvrnila.

“O čem?” jo je vprašal –preklopil je v Dearščino, enega od jezikov, ki so bili obvezni pri pouku vesoljskih jezikov in Sahino materinščino. Morda se ji je želel le bolj približati ali pa se je ponovno le hvalil z vsem ljudem značilno sposobnostjo učenja tujih jezikov.

“Če bi pustila šolo,” je resnicoljubno odvrnila.

Dearci so slabi lažnivci, predvsem zaradi izrazito velikih oči – kar nekajkrat večjih od človeških, ljudje pa pozorni in zaradi tega dobri v prepoznavanju laži. Vsaj Sah se je tako zdelo.

“Ne moreš,” je odvrnil, "saj si," -sledeče besede je kratko malo izpljunil iz sebe-, “'redael fo rednammoc nootalp'.”

“Briga me naslov, ko se po galaksiji dogajajo krivice,” je oznanila, zamahujoč roke okrog sebe kot nekakšen mlin na veter. Collina bi zadela v obraz, če se ne bi ta umaknil korak nazaj.

Pokimal je. Tokrat je spregovoril v Zemljanščini. “Ja, tudi mene ne bi.”

Sah se je zamišljeno ozrla vanj. “In še ena stvar je.” Tiho in premišljeno je povedala, kaj je želela narediti po tem ko bi opustila šolanje na akademiji.

“Tega ne moreš izpeljati sama!” je vzkliknil ter s tem pritegnil pozornost ostalih petih članov skupine. "Ne briga me kako individualni in brezbrižni ste Dearci, ampak če to kar želiš izvesti izpelješ sama, te bodo zagotovo ujeli."

Dekle mu je namenilo enega od njenih namrščenih pogledov ter prekrižalo roke na svojih prsih. Oster pogled lešnikovo rjavih oči ga je prestrelil kot par svinčenih nabojev.

Collin Müller jo je s svojo umirjeno odločnostjo vedno nekoliko vznejevoljil, menda zaradi njene vročekrvne izzivalnosti.

S prstom jo je dregnil nad mesto kjer sta se njeni roki kljubovalno križali. “Grdo glej kolikor hočeš, ampak jaz sem tvoj redaelbus in če izstopiš ti, bom tudi jaz.”

Človeška zvestoba jo je vedno znova presenečala. Dearci so bitja, ki se v življenju popolnoma navežejo le na starše, življenjskega sopotnika in svoje otroke, ostalih bitji pa se skušajo izogibati. To, da so se Zemljani pripravljeni povezati z bitji, ki jim genetsko niso bili tako sorodni, jo je še vedno nekoliko begalo, čeprav so že kar nekaj stoletji sobivali z njimi.

Zdaj so bili ob njiju zbrani tudi ostali člani poveljniške skupine in precej napeto poslušali, a na žalost niso izvedeli prav veliko, saj sploh niso vedeli za kaj se je šlo.

“Kaj se dogaja?” je končno spregovorila Aserpan. Njena bledična koža je zaradi njenih temnih kostanjevo rjavih las še bolj izstopala, še posebej v primerjavi z dvojčkoma Dertotan.

Razlika med Hitonci in Hitoffci je le v tem, da so prvi temnopolti in svetlolasi, drugi pa imajo svetlo polt in temne lase. Ostalo – njihova zašiljena ušesa in zobje, oči brez beločnic in roženic ter celotna telesna zgradba – je čisto enako. Hitoffci so v resnici le Hitonci, prilagojeni na hladnejše podnebje.

Dertotanova sta imela kodraste lase platinaste barve, ki so jima v drobnih kodrih štrleli od glave. Zaradi tega sta spominjala na regratovi lučki, kar se je Sah zdelo precej prikupno, sicer pa sta se razlikovala le po višini in stilu oblačenja – Douenonen je bil nekoliko višji in bolj uporniški od Ouenonena.

Sah je nestrpno tlesknila z jezikom – težko ji je bilo povedati že Collinu, ki mu je zaupala predvsem iz enega razloga, ki je bil seveda, da je bil njen redaelbus. Da pa so vanjo zrli še ostali člani voda, je v njej povzročilo tesnobo.

Tiho je izustila besede, ki jih je prej povedala tudi svetlolasemu in rjavookemu človeku, trudeč se, da se ji ob tem ne bi zatikalo.
“Krivca?” je Ouenonen vprašal, "Če se bi rada tako borila proti krivicam sem zraven."

“Jaz tudi,” je dodal Douenonen.

Zakaj sta se tako odločila, Sah sicer ni vedela. A obe regratovi lučki sta imeli dober razlog – bila sta žrtvi nečesa, čemur se po hitonsko reče redonaito ene fonas, v naš jezik pa se dobesedno prevede kot nadvlada ‘močnejšega spola’.

Beseda fonas je ženskega spola, in se v hitonščini uporablja le redko od kar se je Hitsko osončje po galaktični vojni združilo v galaktično zvezo. Hitonske ženske jo najraje uporabljajo v stavku 'Seila fonas', navadno ko želijo izpodbiti trditev moškega. Po stoletni vojni med Hitonci in Hitoffci, v kateri so se Hitoffci osvobodili iz suženjstva, so moški ‘Sei fonesen’ – 'smo močnejši spol', uporabili za geslo v boju za svoje pravice.

Redonaito ene fonas je lepši izraz, ki so ga seveda skovale Hitonke, pomeni pa enako kakor asensosaulene, kjer asens pomeni ‘spol’ in saulene 'napad'. Prevedite si sami, dragi bralci, med tem ko se zgodba nadaljuje.

Aserpan se je strinjala s fantoma, menda prvič od kar so jih pred nekaj tedni razvrstili po vodih. Kot Hitoffka je iz strani Hitoncev tudi sama doživela krivico, tokrat povezano z njeno raso.

“Tudi jaz sem zraven,” je Diana dejala ter bežno spogledala z Aserpan. V nemem strinjanju sta pokimali, Aserpanina bleda lica pa so se obarvala rahlo vijoličasto.

Keltho je nagnil glavo.

“In kam misliš iti ko storiš to?” Njegov, sicer precej šibak, racnijski naglas se je čutil v vsakem jeziku ki ga je govoril, še posebej pa v Zemljanščini, v kateri so govorili v tem trenutku. Splošno znano dejstvo je, da Tnacsuroščina govorcem drugih jezikov ne gre gladko z jezika.

Marsikateri Človek si je ob govorjenju le-te tako rekoč zlomil jezik.

Med tem ko so hodili, so prispeli do vrat vodečih do šolske knjižnice, ki je bila postavljena pred prehodom iz šole v internat. Sah je zavila skoznje in ostalih šest ji je sledilo. Sedli so za eno od miz in končno je odgovorila.

“Želela bi oditi iz ozemlja zveze,” je začela Dearka, "nekam, za kamor bi drugače potrebovali potni list."

Njene oči so preletele ostale in se ustavile na Kelthu, katerega vijoličaste oči so jo pozorno opazovale.

“Racni,” je previdno rekla, pozorno opazujoč fanta.

Namrščil se je. “Rada bi šla na planet, ki pooseblja pekel?”

“Ne,” je odkimala, "ne nanj. Obenj."

Postrani jo je pogledal, a izraz na njegovem obrazu ji je povedal, da je jezen. Nazadnje ko je nekdo omenil Racni, ga je fant preprosto ohromil s hromilno pištolo in precej vzvišeno odkorakal drugam.

“Vem, da na planet ne bi mogli, na tleh je trgovanje prepovedano, a operacijo bi lahko vzpostavili na eni od premnogih lun, ki jih planet ima.”

Sivolasi fant jo je še nekaj časa gledal nato pa se je kratko nasmehnil. “Prav, grem pa še jaz zraven. Najbolj se spoznam na Grultarsko pravo.”


Med tem, ko so se ostali pripravljali na zaključne izpite, je rednammoc nootalp eno pripravljal načrt, ki ga je zasnovala njihova redael.

“Moramo vzeti oranžne?” je bilo zadnje čase vedno pogostejše vprašanje, navadno s Sahine strani. Barvo je resnično sovražila in da bi bila njihova prva plovila le-te barve je v njej vzbujalo odpor.

A s tem se je vseh sedem moralo sprijazniti in to so tudi storili.

Do dne, ko naj bi nart izpeljali, jih je ločil le še en standardni galaktični dan. Bili so v skupnem prostoru, široki sobi z nizkim stropom, polnem računalnikov, tehnoloških igračk in zemeljskih namiznih iger ter nekoliko preveč agresivno igrali holo-video igrico Space War Odissey.

Diana je bila v vseh sobah najboljša, kakor priteče najboljši letalki v letniku, dokler niso prišli do sobe, ki najboljšim pilotom, strategom in najvztrajnejšim najstnikom povzroča nemalo težav.

“Kaj če bi se poskušali čim hitreje zaleteti v nasprotnika?” je v šali vprašala Aserpan. Človeško dekle je njen predlog vzelo resno, iz kakršnih koli razlogov že, in vsega je bilo konec v le petih sekundah.

Na njihovo začudenje je to zares delovalo in v vseh vzbudilo nekaj olajšanja. Na tej stopnji bi skoraj obtičali. Skupina je bila vse pripravila za njihov precej spektakularni načrt v preteklem tednu, zdaj pa so le še čakali na to, da Sah naznani da ga bodo tudi izpeljali.

Dearka je poskušala ostati mirna, in vsi so tudi mislili da je, a v resnici je bila v velikih skrbeh. Vedela je da jih bodo, če jih ulovijo preden pridejo iz sistema, priklenili. Vse bi bilo v redu, če bi od šolanja odstopili konec šolskega leta, a ker je bila nekoliko nastopška, ji takšen beden konec ni veliko pomenil.

Kelthu se je videlo, da je nervozen. Njegova sicer kobaltno modra polt je bila vsak dan bolj bledična, pod očmi pa je imel temne podočnjake. Sah je sklepala, da že nekaj noči zaporedoma ni preveč dobro spal.

Hitonca in Hitoffka so bili zadnje čase v bolj toplih odnosih, a še vedno so se včasih obkladali z rasističnimi ali seksističnimi pripombami, ki jim je navadno sledilo Aserpanino pritoževanje, da sta Ouenonen in Douenonen rasistična, ker ji pravita, da je seksistična in ‘Hitoffke ne morejo biti seksistične, saj to pravijo samo rasistični Hitonci’.

Obkladanje se je, brez vedenja vodje male skupinice, vedno pojavilo ko so bili vsi trije skoraj na koncu z živci. Dekle je zadnje čase lahko pomirila samo še Diana, in še njej ni vedno uspelo, čeprav je bila edina resnično mirna.

Collin je Lovina zdaj imel navado nositi naokoli, tudi ko ga je bitje jezno praskalo z ostrimi kremplji.

Še ko so bili vsak v svoji sobi doma, se niso mogli pomiriti. Dearsko dekle je vsem reklo, naj se dobro naspijo, a razen Evansove nihče ni spal, niti Sah.


Prišel je dan, ki jih je vse napolnil s strahom in jim uničil bioritem. Oblečeni so bili v uradne kadetske uniforme, zato da bi v domu zbujali čim manj pozornosti. Vsi so se odpravljali v mesto in člani akademije so v javnosti le-to morali nositi, tudi če šolanja še niso opravili.

Kadetska uniforma je bila rdeča z zlato obrobo, v barvah akademije. Grb akademije, zaobljen rdeč trikotnik, obrnjen s konico navzdol, s tremi rumenimi zvezdami, vsako v svojem kotu trikotnika in črno obrobo na zgornji stranici, je bil našit na prsno stran, na levi rami je bil še našitek z oznako oddelka agencije, ki mu je pripadal. Oznaka Tnacsuroškega oddelka je bil rumen onvalen našitek s črnim robom in tremi belimi pikami v sredini, ki so ponazarjala njihova sonca. Srajca je imela pozlačene gumbe, zraven pa je bilo obvezno nositi modre kavbojke in črne čevlje.

Sah in dvojčka so bili izglasovani za tiste, ki se bodo preko varoval izmuznili v orožarno in akademiji izmaknili prvih nekaj kosov blaga. Na trgu je bilo orožje galaktične agencije prepovedano pridajati, povpraševanje pa je bilo veliko, še posebej med vprašljivimi skupinami.

Drugi štirje so bili zadolženi za to, da bodo lovci z Orangesky pripravljeni za pobeg.

Napetost je naraščala na obeh polih – Sah se je ravno pretvarjala, da mora v orožarni preveriti svoje hromilno orožje, Dertotanova pa sta nato vdrla v sistem varoval, da bi jih zmedla.

Pomen varoval je, da neavtorizirani člani organizacije ne pridejo do orožja, ki je lahko zelo nevarno. Obstajajo govorice, da so v nekaterih takšnih sobanah zavarovane atomske bombe, na Zemlji celo iz časov obdobja, ki se mu pravi hladna vojna.

Orožarna je bila precej pusto opremljena, a je služila svojemu namenu. Bila je približno tako velika kot hangar, grajena v štirih ali petih nadstropjih, tla so bila steklena in videlo se je vse do dna. Čisto spodaj je lahko videla par razvijalcev orožja, ki so igrali pikado.

Ouenonen je bil z računalniki precej spreten in v nekaj hitrih korakih je zmedel sistem.

“Imamo nekaj minut preden se sproži alarm,” je oznanil.

Njegov brat in vodnica poveljniškega voda sta vsak zgrabila svoj neregistriran paket orožja in ga naložila na njuna vozička. Ouenonen je storil enako in skupaj so stekli do hangarja.

Tam so Diana, Aserpan, Keltho in Collin lovce že pripravili na pobeg.

V Sahinih žilah je vrel adrenalin, lahko je slišala bitje svojega srca in pljuča, nevajena tolikšne vsebnosti kisika so hrepenela po ogljikovem dioksidu. Po tem, ko s prodajo prvič zaslužijo, si je obljubila, da si bo kupila nekaj paketkov medicinskih cigaret, ki so jih priporočali za zdravje Dearskih pljuč.

Na pol poti do Orangesky se je iz njenega žepa oglasilo predirljivo piskanje. Sah je iz prsnega žepa potegnila pozivnik in prebrala kar je pisalo na malem ekrančku.

TAKOJŠNJA OZEMELJSKA MOBILIZACIJA OBMOČJE: TNACSUROŠKA AKADEMIJA KODA 209

Koda 209 je bilo opozorilo na notranjo nevarnost, povzročeno z vdorom v računalniški sistem. Sah je še bolj stekla in dosegla Orangeskyine lovce, ki so že čakali na polet.

Pakete so ravno naložili v tri izmed standardnih agencijskih lovcev tipa IX ko so v hangar pritekle prve trume oboroženih sil. To so bili večinoma talni delavci – učitelji, znanstveniki in zdravniki, vsi oblečeni v rumene srajce. Videla je nekaj kapitanov in majhno skupinico vesoljskih delavcev – ljudi v modrih srajcah, ki so delali na ladjah.

Kadetov je bilo bolj malo.

Splezala je v svoje plovilo in vsi so vzleteli.

Vedela je, da jih bodo zunaj čakali protiletalski topovi, zato se je nekoliko nejevoljno pripravila na obstreljevanje.

Formacijo je vodila Diana, saj Sah ni bila tako dobra v letenju.

“Orange redael tukaj,” je skozi interkom spregovorila drugim, "ste vsi tu?"

Pritrdili so ji, ko so se izogibali precej nevarnim talnim laserskim torpedom. Narejeni so bili za razstreljevanje manjših bombnikov, in če bi takšen torpedo zadel formacijo, bi vseh sedem umrlo.

Sah je bila vesela, da je vseh šest članov njenega rednammoc nootalp vztrajalo z njo. Brez njih je zdaj ne bi bilo več.

Lovci ladje Azulcielo so prekrižali njihovo pot. Nezavedno je ukazala naj sprožijo svoje topove, in po nekajminutnem obstreljevanju so končno pobegnili iz Tnacsurocovega gravitacijskega polja ter poleteli proti zunanjim območjem osončja.

“Pripravite se za prehod v nadsvetlobne hitrosti,” je ukazala Sah Omos, zdaj vodja tihotapske skupine.


Agencijski radio se jim je avtomatično prižgal, ko so izstopili iz nadsvetlobnih hitrosti.

Sah je olajšanja obraz zakopala v dlani, ko je opazila, da je vseh sedem oranžnih lovcev prispelo na želeni cilj.

“Z žalostjo sporočamo zadnje novice z Rimskega osončja,” je ženski glas zazvenel skozi njena ušesa, ko se je v mislih že objemala z ostalimi.

“Sem prav slišala?” se je skozi interkom zaslišal Aserpanin glas. "Rimsko osončje? Zemeljsko območje 1?"

Glas z obveščevalnega radia je nadaljeval. “Axytske ladje so bile premagane, a zemeljski rešitelj, Jonathan Winter, kadet, tretja stopnja, z ladje Keylock, je utrpel hude poškodbe lobanje. V tem trenutku je v ambulanti Zemeljske akademije, Predsednik pa dogodkov še ni uspel komentirati. Trenuten seštevek smrtnih žrtev je-.”

Sah se je delala, da je vest ni niti malo prizadela in Kelthu ukazala naj jim kaže pot do najprimernejše racnijske lune. Bila je približno tako velika kot zemeljska, a razlika med to in ono je bila predvsem v atmosferi.

Sicer je bila redka, a zaradi plinskih jeklenk – vsake napolnjene s snovmi, ki so jih različni člani Sahine posadke dihali – so se lahko kljub vsemu spustili iz svojih plovil.

“Hvala da ste leteli z mano,” je Dearka poklonila z glavo. "Dali ste mi izkušnjo zaradi katere vem, kdo sem."

Ostali so se spogledali.

Nadaljevala je. “Zdaj, ko bomo ustanovili tihotapsko operacijo, bi rada da veste, da mi brez vas ne bi uspelo, in če ne bi vztrajali z mano bi me zdajle pokopavali skupaj z žrtvami napada na Zemljo. Moje delo je od zdaj moj življenjski partner, in vi ste moja družina.”

Govor je odzvanjal v ušesih ostalih, ko je Sah izgubila svojo stoično držo. “Hvala vam, da ste leteli z mano,” je v joku še enkrat izustila in se vsem naenkrat vrgla okoli vratu.


“Tako si začela?”

“Lepo te prosim, mar mi ne verjameš, Winter?”

“Težko je verjeti, da sta se najini poti osnovali na isti dan.”

“Ti se lahko odločaš za samostojno brezglavo delo, ampak kolikor vidim ti je s tem uspelo le enkrat.”

“Kaj misliš povedati?”

“Vse naše operacije so bile uspešne, dokler se niso pojavili ti pirati. Zdaj pa oprosti, najti moram svojo družino. Brez nje se počitim prazno. Nasvidenje Winter.”

“Nasvidenje, Sah.”

Vstala je od mize in se odpravila v sončen dan na planetu Hiton. Jonathan je pomislil, kako izjemna oseba je Sah Omos.