Winter Tales
Poglavje

Sah I: Misijia zmazek na slepo

Ustvarjeno: 13.7.2019 Posodobljeno: 3.8.2019

Ageho Nora je bil zelo vesel, da je živel v Racnijskem sistemu, čeprav je politično gledano raje imel Galaktično zvezo, ki je bila republika. Monarhija ni bil njegov najljubši politični sistem, saj je dinastija ene rase, ki je mislila da je vredna več kot vse druge, nagnjena k pridobivanju sovražnikov po vsej galaksiji, ne le v sistemu kateremu je vladala neodvisno.

Denar, ki ga je dobil s pisanjem knjig o teorijah zarote povezanih z Grultarsko kraljevo družino in Galaktično agencijo - vojaško silo Zveze, mu je kupil dvorec in floto vesoljskih plovi.

Poleg tega je kot šarmanten Racni,- član prvotne rase z glavnega planeta sistema, ki je imela modrikasto kožo, zelene, vijolične ali modre oči in bele oziroma srebrne lase-, uspel omrežiti polovico ženska na planetu in bil je prepričan, da ve kako uživati v življenju.

Kot smo rekli, Ageho Nora ne bi mogel biti srečnejši.

Vsaj mislil je tako, a njegova prijateljica Sah Omos, dearska tihotapka le štiri leta mlajša od njega, se nikakor ni strinjala.

Nekega dne ga je obiskala v svojem SP lovcu oznake IV, najprej le zaradi pritoževanja nad hladno vojno na črnem trgu in Učiteljevi (kot je ljubkovalno imenovala lovca, ki ga je ukradla Racnijski vojski, in s katerim je prišla na obisk) slabi formi, preden se je obrnila k njemu.

“Ageho,” je rekla in si ogledovala svoj kozarec viskija, pretihotapljenega z Zemlje v njegov dvorec, kot da bi globoko razmišljala, "slišim, da dekleta čakajo v vrsti za ogled tvoje spalnice."

Ko so ga obsojale ženske, se je vedno počutil nekoliko neprijetno, pa četudi so izgledale tako samozavestno kot Sah. Ta je imela, kot ponavadi, oblečen brezrokavnik, belo srajco, katere zgornji trije gumbi so bili odpeti, ob boku pa ji je visela laserska pištola.

“Nimam pojma o čem govoriš.”

“Ja pa ga imaš. Moja najboljša pilotka,- Diana Evans, se ti sliši znano?-, je pri tebi preživela nekaj noči.” Zarežala se je privzdignila pogled in noge položila na mizo. Srknila je požirek iz svojega kozarca.

“O,” je zardel. Oziroma zamodrel. Izgledalo je, kot da bi se spreminjal v borovnico, kar se je tihotapki vedno zdelo zabavno.

“Mislim da bi se moral ustaliti. Ampak ne tu, skoraj huje kot diktatura je,” je nadaljevala, nato pa naredila še en požirek.

“Ka …”

“Dobi si dekle z Oobana, Yerfillaga, Tnacusroca ali katerega drugega kraja v tej galaksiji ki ni ta sistem in si ustvari družino.”

“Nisem družinski človek,” je protestiral.

“Pravi moški, ki sam živi v umazanem dvorcu,” je Sah prhnila ter prižgala cigareto, "mimo grede, Učiteljev filter bi morala zamenjati."

“Filter?”

“Nima najnovejših elektronskih potisnikov kot Agencijske ladje.”

“Razumem. Nobenega nimam, oprosti.”

“Je že v redu, izgleda da se bom ustavila pri Adamu. Ta Človek ima nekaj lepih zadevic in tako in tako moram pri njem nekaj vzeti. Ne pozabi, če se ne prijaviš na Omrežje ti bom ukradla ladje. Medgalaktična jahta ali dve bi mi prišli med tihotapljenjem kar prav.”

Pijačo je spila do konca, vstala in se odpravila proti njenemu lovcu.

“Saj ne moreš dejansko vedeti …” vstal je in ji sledil.

“Veze in poznanstva imam na mnogih koncih,” je skomignila ter ga prekinila sredi stavka. Odvrgla je cigareto, jo pohodila da je ugasnila ogenj in splezala v svojega Samostojnega Pilota.

Sah Omos je pustila Ageha zmedeno strmeti v nebo, medtem ko je resno začel razmišljati, da bi se pridružil spletni strani za zmenke na slepo.


Ageho je imel vse kar bi si želel, vsaj v nasprotju z Danielle Jones.

Po tem ko je bila odpuščena z delovnega mesta kot tehnična svetovalka pri NTgBP – Nekem Tehnično gledano Brezimnem Podjetju, firmi ki jo je ustanovil mož brez trohice domišljije in vodil njegov sin,, ki mu ni primanjkovalo samo domišljije ampak bi po njenem mnenju potreboval tudi možgane, je morala najti novo delo.

Razlog zaradi katerega so jo odpustili se ji je zdel zelo nepošten, saj sploh ni bila plačana za to, da šefu prinaša kavo.

“Tehnična svetovalka sem, ne pa tajnica,” je vzkliknila le trenutek preden so jo Tronapovi varnostniki vrgli iz stavbe v kateri je delala štiri zemeljska leta.

Korakaje stran od tistega kraja, se je spraševala če je bila diploma z Yerfillaške univerze Računalniških znanosti res vredna njenega časa. Bila je pametna in lahko bi se zaposlila pri Galaktični Policiji, a v službo so vzeli le ljudi, ki so imeli vsaj magisterij, kar je bilo eno najbolj butastih pravil kar jih je policija imela.

Njena prijateljica Sah Omos je poznala veliko ljudi, zato je Dani razmišljala, da bi ji lahko pomagala priti do nove službe. Odločila se je, da jo bo, ko bosta šli na njun običajen pogovor ob kavi, povprašala če pozna koga, ki bi jo lahko zaposlil.

Naslednji dan se je, mrmraje staro zemeljsko pesem, ki ji jo je mama pela ko je bila še zelo majhna, odpravila proti Oobanskim hangarjem, kamor je odšla počakat Sah, ki je bila prej na poslovnem potovanju na Racniju. Danielle je vstopila v tretji sektor, po planetarnih standardih avtomobilsko garažo, in se sprostila.

Drugi in četrti sektor sta bila v lasti sumljivih ljudi, nekateri so govorili o tihotapcih, drugi piratih in nekateri celo teroristih, a nobena ni bila skupina ljudi, ki bi jo želel štiriindvajsetleten Človek srečati, ko je bil sam.

Prav zato je bila Danielle presenečena s Sahino odločitvijo, da najame tretji sektor namesto varnejših enajstega ali dvanajstega.
Ko je Sah odgovorila, da je tretji sektor cenejši, čeprav so bili vsi enake velikosti, se je Dani začela spraševati, če Dearka kaj skriva pred njo.

Prijateljičina ladja medgalaktičnega razreda imenovana Kragulj je pristala okoli dvanajst minut kasneje.

Danielle so vedno navduševale vesoljske ladje, a ker si ni mogla privoščitidenarja niti za ure vožnje, je ostala priklenjena na javni prevoz. Ponovno je preklela dejstvo, da ni bila sprejeta na Akademijo, ko je pred petnajstimi leti imela priložnost za to.

Sah se je nasmehnila, ko je izstopila iz ladje, njene lešnikovo rjave oči, nekoliko večje od človeških, so žarele z njenega ozkega obraza, uokvirjenega s kodrastimi rjavimi lasmi spominjajočimi na grm, pogostih med njenimi ljudmi.

Kot vedno je imela oblečen črn brezrokavnik, belo srajco, črne jeans hlače in škornje, tako snažne da se je ob njej Danielle v svojih majicah s kratkimi rokavi in puloverjih vedno počutila grdo.

“Kako ti gre?” je vprašala lastnica ladje, ko sta se odpravili proti izhodu.

“Kar dobro,” je Dani skomignila, "a tisti grdi lazar me je odpustil."

“Tisti brezmožganski Tronap o katerem si mi govorila?” je Sah vprašala z dvignjeno obrvjo.

Danielle je pokimala. “Ja, točno ta.”

Med tem, ko sta se sprehodili iz hangarja proti natrpani ulici, je razložila zakaj je grdo bitje storilo kar je pač storilo in Sah je začela preklinjati v Hitonščini in glamarjanščini.

!Tht fckng bstrd s th n gttng fckng frd, f hv nythng t sy n th fckng mttr nd fckng hv!" je zaklela v jeziku, ki ni bil navajen tega da se v njem preklinja tako pogosto in nekateri mimo hodeči Glammarjanci so jo prestrelili z neodobravajočimi pogledi.

“Kakorkoli,” je ustavila Sah, preden bi ta začela recitirati ketvice v Hitonščini, govorjeni v heksametru ali Italijanskem enajstercu in rimah, kar je hitonske govore naredilo izjemne in vredne tega, da bi jih klicali poezija, "kaj pa tvoje delo?"

“Oh, saj veš kako je s potujočimi trgovci,” je skoraj dramatično zavzdihnila.

“V bistvu ne,” je Danielle skomignila.

“No, na Racniju sem prodala nekaj reči, dovolj denarja imam za en mesec.”

“Nekaj in dovolj ne gresta dobro skupaj.”

“Meni se ne zdi.”

Vstopili sta v kavarno in sedli za eno od miz. Ko sta obe naročili kavo z mlekom, je Sah spregovorila: “No, imaš kaj sreče s fanti?”

Danielle je zmajala z glavo. “Hitoncem bi bila morda všeč, pa še oni imajo rajši privlačnejše ženske.”

“No, več sreče od mene v preteklosti imaš. Vajenec kapitana z ladje Stardust me niti povohati ni hotel.”

“Hotela si biti z Jonathanom Winterjem?” je Dani vprašala, presenečena zaradi novega podatka.

“No, v bistvu sam samo želela videti, če bo opazil da skušam flirtati z njim.”

“Rešiteljem mojega domačega planeta?”

“Ja, ta Jonathan Winter,” je Sah pokimala. "O, sem ti že pripovedovala o tem kako smo pri Zgodovini Agencije imeli predavanje o tem kako je njegov oče najslabši kapitan v zgodovini galaksije?"

Danielle je odkimala. Če je bilo res in so na Akademiji zgodovino učili na tak način, je bila vesela da se ni vpisala tja. Dekle, ki je sedelo nasproti nje je to šolo celo zapustilo in se raje zaposlilo kot potujoča trgovka, ko je bilo staro osemnajst let. To je bilo šest let nazaj.

“No, nikogar niso mogli kontaktirati in to in zato je sploh prišlo do nesreče z Luno.”

“Uau,” je reklo iskreno presenečeno dekle.

“In zato so Jonnyja obravnavali kot drek celih osem let.”

“Zakaj mi to govoriš?”

“Samo malenkost iz krogov Galaktičnih Agentov,” je Sah Omos skomignila. "Kakorkoli, veliko ljudi zadnje čase uporablja Omrežje da spozna svojo drugo polovico."

“Ja, razmišljala sem da bi so ustvarila profil,” je zavzdihnila Dani, "ampak če ne zanimam niti Hitoncev, koga pa bom?«

“Veš kaj, Hitoffi so pa veliko bolj vroči.”

“Živijo na zmrzujoči luni,” je vzkliknila Danielle.

“Karkoli hočeš. Še kiborge imaš na voljo.”

Dekleti sta se zasmejali.

“Resno,” Sahine hipne spremembe razpoloženja so bile nekaj običajnega, "Naredi si ta profil. Našla boš ali milijonarja ali delo."


Oba Sahina prijatelja sta na njeno največje veselje upoštevala njen nasvet.

Ageho zato ker ni želel izgubiti ladij, še posebej ne jahte medgalaktičnega razreda Razsvetljenje, ki je je ljubil z vso svojo denarja ljubečo dušo.

Danielle, ker je spoštovala prijateljičin nasvet.

Bilo je čisto naključje da sta bila prvi osebi ki sta jih našla na spletni strani. Omrežje je bilo veliko večje kot so si izdelovalci izvorno predstavljali.

Ageho bi tako in tako preveril vse ženske profile, četudi delno sintetične, mehanične ali robotske.

Dani se je odločila poskusiti s prvo osebo, ki je imela z njo skupno zanimanje ‘denar’.

V nekaj tednih sta si začela dnevno dopisovati in Danielle se je zaljubila v šarmantnega Racnija ter obratno.

Ni bilo čudo, da sta se odločila oditi na zmenek in sta že imela vse domenjeno. Isto mesto, ista ura, iskreno povedano, na tem zmenku na slepo nič ne bi moglo iti narobe.


Planet-mesto Sferok je bil poln Sahine vrste in hibridov med Ljudmi in Dearci. Kot na vsakem planetu, so vsak kotiček preplavljali Hitonci kot najhitreje rastoča rasa v galaksiji, kljub temu da je njihov nasprotni pol, Hitoffce že skoraj pobralo, kot je bilo tudi z edino dvoglavo raso, Daehi.

Danielle je komaj dobila karte za pravi let do planeta, ki bi bil če ne bi poznali nadsvetlobnih hitrosti, vseživljenjsko popotovanje.

Ko je vstopila v eno od restavracij z Zemeljsko hrano na južni polobli planeta – Zel & Mes, je začela postajati živčna. Bil je njen prvi zmenek v mnogih letih in ko se je spomnila zadnjega, je dobila glede zmenka slab občutek, saj je zadnjikrat prekinila z njenim fantom z univerze.

“Rezervirano imam mizo za dva,” je povedala moškemu ob vhodu.

“Seveda. Na katero ime?”

“Jones.”

“Vaša miza je tam,” pokazal je na prazno mizo v najbolj oddaljenem levem kotu.

Medtem, ko je opazovala ljudi prihajati in odhajati, se je spraševala, če se bo Ageho sploh prikazal. V nekem trenutku je resda vstopil nek Racni, a ni mogel biti on saj se je odpravil proti drugi mizi, brez da bi jo sploh opazil.

Ko je moški končno dosegel njeno mizo, je bila zato presenečena.

Zagotovo ni bil Racni, ki ga je pričakovala.

Saj sploh ni bil Racni.

Opazujoč moškega z zelo robotskimi gibi je takoj spregledala, da je kiborg.

“Moji izračuni kažejo da sem zamudil deset minut, osem sekund in dvajset milisekund. Oprostite mi, gospodična.”

Zavzdihnila je. Saj ta zmenek tako in tako ne more biti slabši od tistega scenarija z Georgeom, ko je bila še na univerzi.

“V redu je,” se je Dani nasmehnila.

Polrobotski mož je sedel. Z vedenjem, da je le njihova zunanjost živo tkivo, med tem ko je bila njihova notranjščina čisto robotska, se je spraševala zakaj sploh uporabljajo strani za zmenke na slepo. Seveda so z njimi večinoma ravnali kot z ljudmi in celo njihovi čipi UI so bili programirani tako različno, da so se njihove osebnosti razlikovale prav toliko kot pri pravih ljudeh. A ker so delovali približno enako je bila presenečena da so ti racionalno misleči stroji bili zmožni čutiti spolno ali romantično privlačnost.

“Ste že kaj naročili, gospodična?” je kiborg vprašal.

“Ne še,” se je nasmehnila Danielle, "čakala sem nate. Kako ti je ime?"

“Kaj mislite s tem vprašanjem? Že mesece se pogovarjava, VT-0102.”

“Mislim, da je bila na strani neka napaka …”

Daniellino razlago je prekinila natakarica.

“Že veste kaj boste naročili?”

»jaz bi samo pomfri in dunajski zrezek,« je rekla Dani.

“Nimam potrebe po hranljivih snoveh, a želel bi kozarec vode.”

Ko je natakarica odšla, je Dani nadaljevala.

“Mislim, da je bila na strani neka napaka in nam je narobe nastavila zmenke. Sem Danielle Jones, mimogrede.”

“Moja proizvodna šifra je AT-3110.”

“Te lahko kličem kar AT?”

“Seveda, gospodična Danielle.”

Skoraj enak pogovor kot pri mizi dvanajst se je odvijal pri mizi sedem, kjer je Ageho izgubljal živce z žensko programirano VT-0102.

“Sliši se logično,” je rekla VT, ko je Ageho razložil svojo teorijo, "a moram vas obvestiti da ni razložena pravilno."

“Kaj misliš s tem?”

“V programskem jeziku ni moglo biti napake. Programirana sem da delam kot iskalnik napak v programerskem podjetju in napako bi zaznala.”

“Si po kakšnem naključju programirana, da zaznavaš vdore v sistem, ki povzročijo nezaznavne spodrsljaje v delovanju brez da bi jih drugi opazili?”

VT je robotsko zmajala z glavo. “Programirana sem, da zaznavam napake v programiranju.”

“Sprašujem se …” Ageho se je namrščil. Razmišljal je zakaj je bil na zmenku s kiborginjo, ko bi moral strmeti v čudovito žensko Danielle s katero je govoril na Omrežju.

“Vaš izgled se mi zdi zadovoljiv,” ga je VT-0102 obvestila.

“Tudi ti ne izgledaš slabo.”

To ni bila laž. Kiborginja je bila čudovito grajena. Imela je plave lase in njeni svetlobni in globinski senzorji so bili oblikovani kot modre oči. Njena koža je bila gladka kot je lahko povedal zato ker sta se rokovala, njeni porcelanasti zobje pa so bili bleščeče beli.
Agehu se je zdel njen program kar prijeten, saj je bila prijazna in razumevajoča.

“Mislila sem da si programiran za uradna srečanja!” sta takrat nekoga zaslišala jezno vzklikniti. Pogled usmerjajoč proti mizi od katere je glas prišel, je Ageho lahko opazil dekle z rjavimi lasmi in kvadratastimi očali vstajati od mize. Poleg nje je bil visok moški, ki jo je zmedeno vprašal kaj se storil narobe.

“Hočeš vedeti? Preveri svoj spominski disk,” je zarenčala in odkorakala iz restavracije.

Takrat se je Ageho spomnil, da je njen obraz že nekje videl.

“VT,” se je obrnil k ženskemu kiborgu, "mislim, da je tisti moški tamle AT-3110."

“Kako ste prišli do tega zaključka?”

“Pojdi do njega in ugotovi sama,” se je nasmehnil, "ujeti moram svojo spremljevalko."

Brez da bi se obračal je stekel za Danielle. Na srečo mu ni bilo treba teči daleč, saj je sedla na najbližjo klop in začela ihteti.
Da bi kiborg tako odprto povedal, da se lahko reproducira se ji je zdelo nenavadno, zato ga je vprašala kaj s tem misli. Ko je stvar razložil, se je razjezila, čeprav je vedela da so kiborgi ustvarjeni za racionalnost in ne empatijo.

“Si v redu?” je slišala nekoga vprašati.

Pogledala je navzgor in zagledala Racnija, ki je sedel poleg nje. Njegovi razmršeni beli lasje so padali prek vijoličnih oči in od nekod se ji je zazdel znan.

“Ne vem,” je priznala, "nekoga bi morala srečati pa je šlo nekaj narobe in se je namesto njega prikazal ta grozni kiborg."

“Hej, saj je v redu. Kako ti je ime?”

“Danielle Jones, pa tebi?”

“Ageho Nora.”

“Ti si Ageho?” je presenečeno vprašala.

Pokimal je.

Presenečena, kot sta bila, sta ugotovila da je bila naslednja stvar ki sta jo naredila njun prvi poljub.

Po tem sta se vrnila v restavracijo, saj sta se odločila do konca pojesti svoja obroka in končno je bilo vse v redu.


Če bi bil kateri od dveh novih parčkov pozorno opazoval, bi opazil tihotapko, ki se je samovšečno režala v kotu.

Če je bila tu kakšna prednost tega, da si imel veze in poznanstva na butasti spletni strani, je bilo to dovoljenje za igranje z njihovim programiranjem brez ustvarjanja napakic. Majhni spodrsljaji, ki sploh niso veljali za napake ampak nadgradnje, so naredili njeno igro ženitnega posrednika v njenem prostem času veliko lažjo.

Sahin načrt je bil seveda večinoma Ageha in Danielle narediti malo manj osamljena, toda malo drame z napakami na Omrežju je vedno ustvarilo zabavno predstavo.

To je to, je pomislila, to je sanjski hobi.

Igranje boga ji je vedno sedlo in ponovno si je čestitala, med tem ko je na mapo z naslovom ‘stranska misija: Zmazek na Slepo’ naredila kljukico – pomislila je, da na vse zadnje le ni bil zmazek.

prvič objavljeno 14. februarja 2016 na Wattpadu