Uroki
Naloga:

Domača naloga - Palice

Ustvarjeno: 1.7.2019

Domača naloga - Palice


»Samo znanje Quidditcha ni dovolj!«

Vem, vem, nenavaden začetek za domačo nalogo, ampak moji starši mi to vcepljajo v glavo, odkar sem prvič sedla na letečo metlo in za to pokazala neverjeten talent. Nikakor niso mogli razumeti, kako ne morem pokazati takšnega talenta tudi za učenje, ali predmete nasploh. Ampak po drugi strani pa, saj vsi ljudje vendar nismo za vse, kajne?

Vse to se trudim dopovedati svoji ambiciozni mami, ki se kot medicinska sestra v Svetem Mungu že celo življenje šola in dosega višje cilje in svojemu vedno garaškemu očetu, ki pa je svojo strast našel kar v popravljanju bunkeljskih gospodinjskih aparatov (kdo bi ga razumel?). Skratka, vsekakor smo čisto povprečna družina, ampak pridige o učenju pa so, kadar nisem na Bradavičarki, skorajda na dnevnem redu. Brez njih ne mine nobeno praznovanje rojstnih dni, božična večerja ali celo sedmina po pogrebu (ja, prav ste prebrali). Vsaj moji mlajši sestri, ki še ni sedla v šolske klopi, je to zaenkrat prihranjeno. Ali pa ji je to prihranjeno prav zato, ker je veliko večji knjižnji molj, kot sem sama.

»Oče, ampak tudi ti nisi izdelal sove iz urokov!«

Ko že poslušam o pomembnosti učenja in pomembnosti poudarka na pomembnih predmetih, kot so Napoji, Obramba pred mračnimi silami in Uroki, si nikakor ne morem pomagati, da očetu ne bi očitala, da so edini predmet, pri katerem je on na Mali maturi pogrnil, bili pravzaprav Uroki. Ob tem si prislužim nekaj jeznih njegovih pogledov, mama pa se začne prav sumljivo odkašljevati, ko to zgolj omenim. Vsekakor se ta moja (sicer normalna) starša, včasih lahko obnašata kot da sta pobegnila iz kakšne vzgojne ustanove v zgodnjih najstniških letih (saj ne, da je s temi institucijami kaj narobe). Na žalost, ko pomislim na Napoje, Obrambo ali Uroke, najprej pač pomislim na to, čeprav bi bilo pametno ob tem pomisliti na praktično uporabo znanja iz teh predmetov. Ampak kako pri takšnih starših storiti to?

»Šport ni prihodnost in šport ni vse.«

Naj se še za trenutek vrnem k svoji največji strasti – Quidditchu. Nobena skrivnost ni, da bi to rada počela celo svoje življenje, ampak kaj storiti, ko nimaš podpore družine? Kaj storiti, ko tvoja družina v tem vidi le slavo in lahek zaslužek, sicer pa nobene prave vrednosti? Nikakor ne razumem, kaj je narobe s slavo in hitrim zaslužkom? Vsekakor me je bolj strah poškodb, prav zato pa ne zanemarjam pomembnosti učenja praktičnih stvari – na primer urokov. Mogoče sem jim do konca šolanja pa mnenje le spremeni.

»Uroki, znanje, praktičnost, pravičnost?«

Naštela sem samo nekaj stvari, ki jih pričakujem pri predmetih, ki jih obiskujem na Bradavičarki. Ne vzeti tega osebno, ampak mislim da se vsi strinjamo, da so znanje, ki nam ga posedujejo profesorji, praktičnost, ki jo s pomočjo znanja osvojimo in pravičnost, ki nam jo izkazuje profesor, najpomembnejše tri odlike, ki bi jih naj bili deležni pri vsakem od predmetov, ki jih obiskujemo. Naj poudarim tudi, kako pomembno se mi zdi, da se učenci za znanje zahvalimo z rednim in kvalitetnim izdelovanjem nalog, pridno vadimo praktično izvajanje urokov in znamo na primeren način vrniti tudi pravičnost. Prva lekcija o palicah je res krasna in je bila lepo predstavljena tudi s strani profesorice, kar pričakujem (in vem, da bo tako) tudi v prihodnosti. Res si želim, da bi se kljub vztrajni želji po igranju Quidditcha, naučila tudi veliko o stvareh, ki nam prav pridejo v vsakdanjem življenju. Navsezadnje imajo moji starši delno tudi prav. Šport zame je prihodnost, ni pa tudi vse, kar je v življenju pomembno.


Ime in priimek: Leah Ann Adams
Dom: Drznvraan
Datum: 2.7.2019